Sobota, 4. 9. 2021, 21.59
2 leti, 7 mesecev
Število ljudi z demenco se bo do leta 2030 drastično povečalo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,57
3
Po podatkih Vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence - Adam v Sloveniji živi okoli 32 tisoč bolnikov z demenco, za katere skrbi kar sto tisoč svojcev, zdravstvenih delavcev in drugih.
September je tudi mesec Alzheimerjeve bolezni. Danes z demenco živi že več kot 55 milijonov ljudi po vsem svetu, število bo do leta 2030 naraslo na 78 milijonov, kar deset odstotkov vseh primerov demence pa se začne v mladosti, pred 65. letom starosti, poroča Reuters.
Demenca je nevrološka motnja, ki jemlje spomin, vpliva na orientacijo, učne sposobnosti, jezik, presojo in zmanjša sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije se bo do leta 2030 s tovrstno boleznijo spopadalo 55 milijonov ljudi, do leta 2050 pa kar 139 milijonov.
"Demenca milijonom ljudi odvzame spomin, neodvisnost in dostojanstvo, hkrati pa je to tudi težka bitka za svojce obolelih," je dejal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije. Dodal je, da so ministri za zdravje leta 2015 začeli snovati globalni akcijski načrt, ki naj bi vključeval zgodnjo diagnozo in oskrbo, vendar kot kaže, do leta 2025 ne bodo dosegli vseh zastavljenih ciljev.
Ena najdražjih bolezni
Da je demenca resnično globalna skrb za javno zdravje, je poudarila tudi Katrin Seeher, strokovnjakinja na oddelku za duševno zdravje, in hkrati opozorila, da je tudi v državah z nižjimi dohodki prisoten velik delež dementnih bolnikov. Dejansko več kot 60 odstotkov ljudi z demenco živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Gre za eno najdražjih bolezni, ki letno stane 1,3 bilijona dolarjev. Ugotovili so, da so zdravila, higienski izdelki in gospodinjske prilagoditve za bolnike z demenco bolj dostopni v bogatih državah, ki imajo višjo stopnjo povračila stroškov, kot v državah z nižjimi dohodki.
Stanje v Sloveniji
Po podatkih Vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence - Adam v Sloveniji živi okoli 32 tisoč bolnikov z demenco, za katere skrbi kar sto tisoč svojcev, zdravstvenih delavcev in drugih. Najpogostejši vzrok za razvoj demence je pri nas Alzheimerjeva bolezen.
Kako lahko zmanjšamo tveganje za razvoj demence?
Dejavniki tveganja so prehrana, hipertenzija in depresija, progresivno stanje pa lahko povzročijo možganska kap, možganska poškodba ali Alzheimerjeva bolezen. Razvoj demence je sicer neizogiben, vseeno pa je nekatere dejavnike tveganja mogoče zmanjšati z nadzorom hipertenzije, sladkorne bolezni, prehrane, depresije ter uživanja alkohola in tobaka.
"Najnovejše raziskave kažejo, da tudi civid-19 lahko pospeši nastanek demence ali pa poveča tveganje zanjo. Zato je pravočasno prepoznavanje opozorilnih znakov ključnega pomena in dolžnost vsakega od nas je, da v svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni poveča zavedanje o demenci in se spopade s stigmo," so zapisali na strani Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčica na Facebooku. To v Sloveniji deluje že od leta 1997 ter se zavzema za pomoč in podporo svojcem obolelih.
Medicina napreduje, napovedujejo novo zdravilo
Medicina napreduje in napoveduje novo zdravilo. V Ameriki je bilo odobreno pred kratkim, na območju Evropske unije pa ga bomo dobili v enem letu. Nova učinkovina bo delovala na patologijo, ki se v možganih nakopiči pri Alzheimerjevi bolezni, je za oddajo Dobro jutro povedala vodja enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana Polona Rus Prelog.
3