Četrtek, 8. 10. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Vsako (nevzdržno) smrčanje še zdaleč ni nedolžno
Znanstveniki povezali spalno apnejo z Alzheimerjevo boleznijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Spalno apnejo velikokrat spremlja glasno smrčanje.
Analiza možganskega tkiva je pokazala, da ima bolezen, pri kateri se pojavlja ustavitev dihanja med spanjem in se pogosto kaže tudi z glasnim smrčanjem, podobne procese kot Alzheimerjeva bolezen.
Raziskovalna skupina avstralskih in islandskih znanstvenikov je s proučevanjem možganskih tkiv med obdukcijami pokazala eno od najtesnejših povezav med spalno apnejo, eno od oblik motenj spanja, z Alzheimerjevo boleznijo.
Pokazali so namreč, da se pri obeh boleznih v možganih pojavljajo in razširjajo podobni vzorci nabiranja strupenih proteinov v možganskem tkivu.
Povezanost dokazana, vzročno-posledična povezava pa (še) ne
Čeprav so znanstveniki potrdili, da je spalna apneja v srednjih letih povezana z večjo verjetnostjo za razvoj Alzheimerjeve bolezni v starejših letih in da imajo oboleli z Alzheimerjevo boleznijo večjo verjetnost za spalno apnejo kot drugi njihovi vrstniki, morajo vzroke za ti povezavi in pripadajoče biološke mehanizme še odkriti.
Omenjena nova raziskava, o kateri so poročali v znanstveni reviji Sleep, je pokazala, kako podobna so pri obeh boleznih patološka stanja nabiranja strupenih proteinov v možganskih tkivih. Usmerili so se predvsem na tisti dve možganski regiji, kjer se dokazano pojavljajo nekateri najzgodnejši znaki Alzheimerjeve bolezni, in na dva primarna patološka indikatorja te zahrbtne bolezni.
Največji dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen je starost.
Pomembno ujemanje in sorazmerje
Za spalno apnejo trpi okrog 940 milijonov ljudi po vsem svetu, zlasti visok delež obolelih je med starejšo populacijo, približuje se eni tretjini. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence (skoraj 70-odstotni delež), pri čemer je starost največji dejavnik tveganja za to bolezen.
V tokratni raziskavi so ugotovili, da se že pri milejših oblikah spalne apneje omenjena indikatorja nabirata na istem mestu, kjer se pojavita tudi pri samem začetku Alzheimerjeve bolezni.
Pri nabiranju amiloidnih oblog v hipokampusu, pomembni možganski strukturi, povezani s spominom in vidni kot vzdolžna izboklina v spodnjem rogu stranskega ventrikla, so ugotovili, da je njihova količina dober kazalnik resnosti spalne apneje, kar pa ni veljalo za nabiranje teh oblog drugje v možganih.
Amiloidne obloge (rjavo) na nevronih nakazujejo nastanek Alzheimerjeve bolezni.
Zgodnji kazalnik ali ločeni dejavnik tveganja?
Še vedno pa ni mogoče trditi, ali je spalna apneja zgodnji kazalnik Alzheimerjeve bolezni ali njen ločeni dejavnik tveganja, ki lahko pospeši nastanek bolezni. Pravzaprav ne vemo še niti, kaj pravzaprav povzroča Alzheimerjevo bolezen, vemo le, kateri so njeni znaki.
Naslednje raziskave bodo tako usmerjene na podrobnejše spoznavanje pripadajoče nevropatologije, vključno s spremembami krvnih žil, ki oskrbujejo možgane. Ravno tako si želijo večjega vzorca pri svoji naslednji klinični študiji, so še povedali ob koncu tokratne raziskave.
