Petek, 11. 1. 2019, 18.27
5 let, 10 mesecev
Dober spanec je pomembnejši, kot se morda zdi na prvi pogled
Odkrili povezavo med pomanjkanjem kakovostnega spanca in Alzheimerjevo boleznijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,25
Računalniško generiran "termometer", ki ponazarja, kje v možganih je povezava med pomanjkanjem kakovostnega spanja in povečanih količinah strupenega možganskega proteina tau največja.
Pri starejših ljudeh s slabim spancem so odkrili več strupenega možganskega proteina tau tudi takrat, ko so v skupnem seštevku spali dlje.
Raziskave, ki povezujejo motnje spanja z razvojem demence in Alzheimerjeve bolezni, niso nič novega in nobenega dvoma ni več o izjemnem pomenu kakovostnega spanja.
Slabo spanje vedno spremlja Alzheimerjevo bolezen, oboleli se velikokrat zbujajo utrujeni, njihove noči pa so z razvojem bolezni vedno bolj neprespane, toda kakšna je vzročno-posledična zveza med slabim spanjem in kognitivnimi motnjami, je nekaj, kar znanost šele odkriva.
Tako so med drugim lani odkrili, da pomanjkanje spanja lahko neposredno poveča nabiranje proteina beta amiloid v možganih, kar je eno od osrednjih patoloških stanj pri obolelih z Alzheimerjevo boleznijo.
Tudi protein tau je znanilec Alzheimerjeve bolezni
Najnovejša raziskava medicinske fakultete univerze Washington v St. Louisu je ta znanja okrepila z ugotovitvijo, da motnje pri fazi globokega spanja lahko povežejo z zgodnjimi znamenji možganskega propada.
Najnovejša raziskava medicinske fakultete univerze Washington v St. Louisu je ta znanja okrepila z ugotovitvijo, da motnje pri fazi globokega spanja lahko povežejo z zgodnjimi znamenji možganskega propada.
Ugotovili so, da pomanjkanje globoke faze spanja lahko pripelje do povečanja količine proteina tau v možganih, ki je tako kot beta amiloid ravno tako povezan z nevrodegenerativnimi motnjami, značilnimi za Alzheimerjevo bolezen.
Ni pomembno koliko, temveč kako
Raziskavo so opravili na vzorcu 119 oseb nad 60. letom starosti. Vsem, štiri petine jih je bilo možgansko zdravih, preostali pa so kazali blage znake kognitivnih motenj, so en teden temeljito spremljali vzorce spanja kakor tudi ravni proteinov beta amiloid in tau.
Veliko bolj kot trajanje je pomembna kakovost spanja.
Ugotovili so, da s količino strupenega proteina tau v možganih ni povezano vse trajanje spanja, temveč kakovost spanja, natančneje trajanje faze globokega spanja. Prvi avtor raziskave Brendan P. Lucey je še povedal, da so tisti, ki so imeli večje količine proteina tau, celo spali dalj časa ponoči in tudi pogosteje dremali čez dan, a niso imeli dovolj kakovostnega spanja.
Kaj je vzrok, kaj je posledica
Še vedno pa znanost in javnost nimata odgovora na vprašanje, ali je slabo spanje vzrok ali posledica Alzheimerjeve bolezni, zato prav tako ni mogoče trditi, v kakšni meri (in ali je sploh) pomanjkanje kakovostnega spanja zanesljiv kazalnik nevrodegenerativnih motenj.
Čeprav so nevrodegenerativne bolezni gotovo veliko bolj zapletene kot nekaj, kar bi bilo lahko zgolj posledica dolgih let slabega spanja, znanstveniki menijo, da bi motnje spanja lahko vendarle učinkovale kot opozorilo zdravnikom pri iskanju najzgodnejših faz kognitivnih motenj.
Ker pa je ravno čimprejšnje odkrivanje ključno pri obvladovanju kognitvnih motenj, je zdravnikom spremljanje kakovosti spanja lahko v zelo veliko pomoč, je ena od praktičnih ugotovitev raziskave, katere podrobnosti so objavili v znanstveni reviji Science Translational Medicine.
