Sreda, 19. 6. 2019, 10.32
2 meseca, 1 teden
Prekrški, ki nam lahko pokvarijo poletne mesece
Večina ljudi obožuje potovanja. Polni pričakovanj in navdušenja se vedno znova odpravljamo raziskovat in uživat v bližnje in daljne kraje. Nova okolica nam ponuja nova spoznanja in navdih, tako da se domov vrnemo polni sveže energije.
Potovanja so lahko tudi veliko manj romantična, še posebej takrat, ko nam dopust pokvarijo okužbe ali poškodbe. Da bi čim bolj zmanjšali tveganje za tovrstne nevšečnosti, se raje držimo starega reka: bolje preprečiti kot zdraviti oziroma če malce priredimo: bolje se je vnaprej pripraviti, kot da nas kaj presneti.
Zato v svojem potovalnem kovčku vedno naredimo prostor za vse, kar nam bi lahko prišlo prav ob morebitnih zdravstvenih težavah oziroma za njihovo preventivo. Tako bomo lahko brezskrbno uživali na oddihu, saj bomo lahko ukrepali takoj, ko se bodo napovedale težave.
V potovalno lekarno spadajo:
-
zdravilo proti povišani telesni temperaturi in bolečinam, - zdravila proti prebavnim težavam (izdelki z mlečnokislinskimi bakterijami, odvajalo, medicinsko oglje),
- zdravilo proti alergiji (za otroke sirup) ali kreme, ki lajšajo alergične reakcije na koži po pikih insektov,
- zdravilo proti slabosti,
- zdravilo za lajšanje želodčnih težav,
- zdravilo za vneto grlo,
- rehidracijska raztopina,
- zaščitna krema proti sončnim opeklinam,
- repelent proti pikom insektov,
- prva pomoč (različni obliži, gaze, povoji, razkužilo za rane, pinceta, varnostne zaponke, trikotna ruta, pinceta za klope, termometer),
- fiziološka raztopina,
- mazilo za blaženje morebitnih opeklin.
Prebavne težave: pogoste sopotnice v daljnih krajih
Približno 40 odstotkov popotnikov se na potovanjih okuži z eno od oblik dihalnih ali prebavnih okužb.
Prebavne težave nam lahko povzroči že spremenjena, a sicer nenevarna bakterijska flora okolja. Zdravstvene težave se razlikujejo glede na destinacijo, med najpogostejšimi pa je gotovo potovalna driska, ki je naša stalna sopotnica, ko potujemo v države v razvoju. Povzročajo jo bakterije, redkeje rotavirusi in norovirusi.
Visoke temperature omogočajo hitrejše razmnoževanje bakterij, ki povzročajo drisko, zato so v toplih mesecih driske pogostejše.
Območja z velikim tveganjem so Južna Amerika, Afrika, deli Srednjega vzhoda, Dominikanska republika, Haiti in Azija. Srednje tveganje za potovalno drisko obstaja v južni Evropi, Izraelu, Južni Afriki in na večini Karibskih otokov. Območja z nizkim tveganjem so Kanada, ZDA, srednja in severna Evropa, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija in posamezni Karibski otoki.
Simptomi potovalne driske:
- v 24 urah trikrat ali večkrat odvajamo neformirano blato,
- blato je sluzavo ali krvavo,
- siljenje na bruhanje in/ali bruhanje,
- slabo počutje,
- trebušni krči, povišana temperatura,
- krči v zadnjiku.
Še preden se pojavijo resne težave
Če na potovanjih znamo varno uživati v pijači in prehrani, imamo manj možnosti, da bomo večino časa preživeli na stranišču. Več prekrškov kot bomo storili, bolj bomo tvegali morebitne pojave prebavnih težav.
Da bomo varno uživali v poletnih dnevih in na potovanjih, skrbimo za redno in temeljito umivanje rok ter za uživanje neoporečne vode. Kopajmo se v urejenih kopališčih.
Driska se sicer lahko pojavi tudi ob strogem upoštevanju navodil, zato je priporočljivo že nekaj dni pred potovanjem preventivno jemanje mlečnokislinskih bakterij, saj tako svojo črevesno floro pripravimo na mogoče okužbe s škodljivimi bakterijami.
Mlečnokislinske bakterije dobro prenašamo tudi ob daljšem jemanju.
Prekrški, ki se jih moramo izogibati
Potovalna driska se lahko pojavi kmalu po okužbi, pri nekaterih pa tudi šele sedmi dan po prihodu s potovanja. Ob pojavu driske je nadomeščanje tekočine prvi in najpomembnejši ukrep pri driski in bruhanju. Tekočino in elektrolite lahko nadomestimo z uživanjem slanih krekerjev, čiste juhe, sadnih sokov in sladkih pijač brez kofeina. Trajanje driske lahko skrajšamo tudi z izdelki z mlečnokislinskimi bakterijami.
Kako se lahko izognemo težavam:
- redno si umivamo roke,
- ne pijemo vode iz vodovoda, ampak samo ustekleničeno,
- izogibamo se neumitemu sadju in zelenjavi, mlečnim izdelkom, surovemu mesu in pijačam z ledenimi kockam,
- pazljivi smo pri uživanju surovih živil, kot so hladne solate in sladice, hamburgerji, surove, hladne omake, neolupljeno sadje, nepasterizirano mleko in mlečni izdelki,
- pazljivi smo, kje se kopamo, saj se lahko okužimo tudi med plavanjem, če je v plavalno vodo speljana kanalizacija.
Kdaj k zdravniku?
Splošno priporočilo za obisk zdravnika je v dveh ali treh dneh, če se driska ne izboljša oziroma če opazimo prve znake dehidracije. Pri otrocih je nujno upoštevati starost: čim mlajši je otrok, tem prej gremo k zdravniku.
Učinkovit podpornik pri črevesnih težavah
Mlečnokislinske bakterije so lahko učinkovit podpornik pri črevesnih težavah. V prebavilih tekmujejo z bakterijami, ki škodijo zdravju, razgrajujejo sestavine hrane, vzpodbujajo delovanje prebavil in pomagajo pri krepitvi naravne odpornosti.
Mlečnokislinske bakterije so živi mikroorganizmi. Če jih zaužijemo v zadostni količini, ugodno delujejo na naše telo. Njihova naloga je, da ustvarjajo primerno črevesno mikrofloro, ki naše telo varuje pred škodljivimi dejavniki, spodbujajo naš imunski sistem, nam pomagajo pri razgradnji hrane in pridobivanju hranil. Med drugim onemogočajo rast škodljivih bakterij in tako preprečujejo prebavne težave.
- Vplivajo na sestavo črevesne mikroflore.
- Okrepijo črevesno sluznico in pospešijo njeno obnovo.
- Ugodno vplivajo na imunski sistem.
Izdelki WAYA® za uravnoteženo črevesno mikrofloro edini vsebujejo 100-odstotno mikroenkapsulirano mlečnokislinsko
bakterijo Lactobacillus rhamnosus GG. Mlečnokislinska bakterija Lactobacillus rhamnosus GG velja za najbolj preskušano mlečnokislinsko bakterijo na svetu in je normalno prisotna v našem črevesju.
Lactobacillus rhamnosus GG je najbolj raziskan med mlečnokislinskimi bakterijami, je edina "dlakava" mlečnokislinska bakterija, ki se s svojimi fleksibilnimi nitastimi izrastki veže na črevesno sluznico in se uspešno "bojuje" proti škodljivim bakterijam.
