Gaming in zabava
Petek, 5. 4. 2024, 13.19
3 tedne
Odkrito o skritem
Pogovori, ki razkrivajo razsežnosti stisk med mladimi
V današnji digitalni dobi postaja dobro počutje mladih osrednja točka skrbi. Mladostniki se danes soočajo z najrazličnejšimi izzivi, od vseprisotnosti družbenih omrežij in njihovega prikazovanja družbenih norm, pritiskov v šoli in doma do slabe samopodobe. Vse to vpliva na duševno zdravje, mladi se soočajo z različnimi čustvenimi stiskami in težavami. Zaradi še vedno prisotne stigme glede izražanja stisk in občutij mnogi mladi svoje težave zadržujejo zase. Pri Zavarovalnici Triglav so se v sklopu aktivnosti centra Triglav Lab, ki z različnimi vsebinami in dogodki nagovarja mlade, odločili odkrito spregovoriti o temah, ki tarejo mlade. V prvi epizodi Triglav Lab podkasta Odkrito o skritem so odkrito spregovorili o depresiji med mladimi.
Odkrito o skritem je podkast Zavarovalnice Triglav, v katerem bodo odpirali različne teme iz sveta psihofizičnega zdravja. Voditeljica Kaya Solo bo v vsaki epizodi gostila mlado osebo, ki bo povedala svojo zgodbo, drugi sogovornik pa bo strokovnjak, ki bo tematiko komentiral s strokovnega vidika.
Če čustvenih težav ne naslovimo pravočasno, lahko imajo resne posledice za duševno in fizično zdravje. Odkrit pogovor o duševnem zdravju mladih pomaga pri odpravljanju stigem in ustvarjanju varnega in podpornega okolja, kjer lahko spregovorijo o svojih čustvenih stiskah.
Ker se pri Zavarovalnici Triglav zavedajo, kako pomembno je, da mladi spregovorijo, so se odločili za podkast Odkrito o skritem.
Prva epizoda: Odkrito o depresiji
Voditeljica podkasta Odkrito o skritem Kaya Solo je gostila Žigo Laha, enega največjih slovenskih igričarskih vplivnežev, livestreamerjev, ustvarjalcev vsebin in nekdanjega profesionalnega košarkarja. Žiga sodi med najbolj priljubljene igričarje pri nas, gotovo pa tudi med tiste bolj strokovno podkovane. V pogovoru se mu je pridružila psihologinja Klavdija Zver Zahwi, ki je o temi depresije med mladimi spregovorila s strokovnega vidika.
Žiga se je pred šestimi leti, ko je obiskoval zadnji letnik srednje šole, spopadal z depresijo, ki je trajala dolga tri leta. V podkastu o takratnem doživljanju občutkov pove, da preprosto ni mogel običajno delovati, počutil se je samega, se spraševal o smislu svojega obstoja. Poglavitni problem zdaj vidi v tem, da ni poiskal pomoči, tudi ko so mu jo ponudili, je ni sprejel. "Bil sem zaprt vase in mislim, da je tudi zaradi tega pri meni depresija tako dolgo trajala," razloži. Pove, da v tistem času ni imel stikov s prijatelji v živo, le prek spleta in igranja videoiger. Tudi s starši, ki so mu želeli pomagati, se o svojem počutju ni želel pogovarjati, še bolj se je zapiral vase.
Klavdija Zver Zahwi, psihologinja in psihoterapevtka, razloži, da je depresijo zelo težko opisati z besedami. Občutki so težki, ogromno je utrujenosti, upada moči in volje, prisotni so občutki krivde. Pogosto se zgodi, da mladostniki ne zmorejo poiskati strokovne pomoči sami, zato potrebujejo starše, da jih podprejo. To, kako hitro mladostniki dobijo pomoč, vpliva na potek in trajanje zdravljenja ter na ponovitve depresivnih epizod.
Zamenjal dan za noč
Depresija ima velik vpliv na človekov vsakdan. Žiga je na primer zamenjal dan za noč. "Ponoči sem se najbolje počutil, začel sem igrati videoigre. Mislim, da mi je to pomagalo, da nisem zašel v še slabše stvari, kot so droge in alkohol." Strokovnjakinja takole pojasni: "Pri Žigi se je igranje iger izkazalo za plus, da se je izvlekel iz tega, zdravo definitivno ni bilo, a v tistem trenutku je bilo najboljše, kar se je dalo narediti."
"Stike sem imel le s spletnimi prijatelji, kar mi je gotovo pomagalo v tem obdobju, ko dve, tri leta sploh nisem šel ven. Še prhal sem se enkrat mesečno," Žiga pojasni to, kako težko je narediti že čisto majhen korak.
"Pri depresiji se pogosto pojavljajo motnje spanja, ali ljudje veliko več spijo ali pa imajo težave z umirjanjem in tem, da sploh gredo v spanec, lahko tako kot Žiga zamenjajo dan in noč," pove psihologinja in razloži, da takrat lahko zaživijo, ker je vse bolj mirno in varno. Pojavijo se lahko motnje hranjena, in sicer ali ni apetita ali pa so zelo ješči. Depresivno motnjo pogosto spremljajo tudi telesne bolečine in izkaže se, da po pregledu pri zdravniku specialistu ne najdejo nekega fizičnega vzroka.
Profesionalno ukvarjanje s košarko zamenjal za profesionalno igranje videoiger
Kot profesionalni košarkar je Žiga igral na mladinskih olimpijskih igrah, kjer je spoznal blišč življenja profesionalnega športnika. "Prvič v življenju sem bil en mesec sam od doma in takrat nisem potreboval nič drugega," razloži. Takrat je bil deležen tudi velike pozornosti ljudi. Ko se je vrnil v običajno življenje, je spoznal, kakšno krasno življenje je tam imel. Kmalu ni bilo več tolikšnega odziva navijačev, postajal je nezainteresiran za nekaj, za kar je prej živel, in začel je opuščati šolo. Takrat se je soočal z občutki krivde, ker je izgubil zanimanje za košarko.
Zver Zahwijeva razloži, da se pri profesionalnih športnikih lahko pojavijo depresivna razpoloženja, ko prekinejo športno kariero. "Nastane nek prazen prostor, ni več strukture, ni ciljev. Nastane prostor, kjer se ni mogoče ničesar oprijeti. Oseba se mora na novo postaviti, na novo zgraditi identiteto – češ, kdo sem jaz, če nisem športnik."
Žiga je svoj svet našel v videoigrah, igranje je postalo njegova služba. Prepričan je, da mu je tudi to pomagalo, da se je izvlekel in ni posegel po hujših substancah.
"Depresija nikoli ne gre stran od tebe," o svojih opažanjih pove Žiga, "in čeprav danes opravljam enega bolj priljubljenih poklicev med mladimi, to ne pomeni, da sem zdaj srečen." Nadaljuje: "Ko se enkrat profesionalno ukvarjaš s tem, si osredotočen na številke. Ko te padejo, se sprašujem, zakaj me ne marajo več, se primerjam z drugimi."
Mladim lahko zelo pomagajo starši, ki otroka najbolje poznajo
Strokovnjakinja poudari pomen tega, da se starši čim bolj pozanimajo o depresivnih motnjah in da pravočasno poiščejo pomoč za svojega otroka oz. mladostnika. Pomembno je, da ga poskušajo razumeti, da opazijo neobičajne vedenjske izbruhe. Morda opazijo, da je otrok bolj razdražljiv, se hitreje razjezi in se več upira. Takrat je za tem lahko tudi depresija. "Starši lahko zaznajo upad uspeha, pomanjkanje veselja, zanimanja za druženje … Takrat je smiselno narediti prvi korak in obiskati pediatra ali družinskega zdravnika ter preveriti, kaj se lahko naredi," pojasni in nadaljuje, da je pomembno, da so starši otroku takrat v oporo. "Ne z nasveti, pač pa da poslušajo, spremljajo, morda organizirajo kakšen izlet z bolj lahkotnim vzdušjem, bolj lahkotno temo in se ne pogovarjajo samo o tem, kaj je narobe, pač pa tudi kaj lahko skupaj delajo in kaj ob tem doživljajo." Zver Zahwijeva poudari, da je pri tem odvisno, v katerem obdobju depresije je mladostnik. "Če je zelo globoka, takrat telesno sploh niso zmožni fizične aktivnosti."
"Ne bežati pred lastnimi občutki, saj te zmeraj nekako ulovijo, postanejo še težji. Zaupaj se nekomu, ki ti je blizu, čim prej poišči pomoč."
Ko govorimo o depresiji, je potreben celosten pristop
V zgodnji fazi je učinkovita psihoterapija in v tem primeru ni dolgotrajna. Če pa se otrok spopada s hudimi občutki anksioznosti, je proces zdravljenja nekoliko daljši. "Strokovna pomoč omogoča mladostniku, da razume to, kar doživlja, zakaj to doživlja, da ni kriv, da to doživlja …" pojasni pomen osmišljanja s pomočjo strokovnjakov.
"Ko ni napredka oz. ko je depresija že v globoki fazi, samo psihoterapija ne bo imela učinka, depresivne osebe namreč nimajo moči, da nekaj naredijo. Takrat je zanje smiselna medikamentozna metoda, predvsem zato, da si oseba malo opomore," metode zdravljenja opiše psihologinja. "Sploh če so težave s spanjem in anksioznostjo. Lahko je oseba tako izčrpana, da se enostavno ne more pomiriti. Takrat je medikamentozna metoda povsem na mestu. Mladostnika se spremlja in podpre tam, kjer potrebuje, in običajno se ta kombinacija pristopa izkaže kot uspešna."
Depresijo lahko destigmatiziramo le s tem, da o njej govorimo
Klavdija Zver Zahwi pojasni, da so občutki, kot sta nemoč in telesna izčrpanost, stanja, ki pridejo z depresijo. Pomembno je, da se zavedamo, da depresija ni odraz šibkosti in ne nastane iz nič. Ali so do nje pripeljali neko življenjsko obdobje, genske predispozicije ali pa kombinacija več dejavnikov. O tem je treba več govoriti. In predvsem ne obsojati. "Če ne razumemo posameznika z depresijo, ne pomeni, da ne moremo vprašati, kaj to sploh je. Ne ustvarjajmo si absolutnega mnenja v smislu, da se meni to ne more zgoditi ali da depresija kar izzveni," pove strokovnjakinja.
"Kaj narediti, ko vidiš, da ima prijatelj problem? Predvsem sprejmeš omejitve, ki jih tak človek ima – depresivni se ne odzivajo, ne vračajo klicev, težko se odločajo, vsaka naloga jim je napor. Torej naj bodo kot prijatelji tam zanj, naj poskusijo znova, naj sprejmejo, da se nekaj časa ne bosta družila, kot sta se prej," v zaključku pove sogovornica.
