Najslabše je, če nič ne naredimo. Pri srčnem zastoju šteje vsaka minuta.

V Sloveniji približno 1.600 ljudi na leto doživi nenadni srčni zastoj, na stotine pa jih umre, ker jim očividci ne znajo pomagati, čeprav bi jih z zelo preprostimi, a pravočasno izvedenimi postopki oživljanja lahko rešili. Takojšen začetek oživljanja namreč celo do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju. V Sloveniji zaradi takojšne pomoči očividcev in zdravniške obravnave preživi le 15 odstotkov prizadetih, kar velja za ljubljansko regijo, slovensko povprečje pa je še nekoliko nižje. Zato je 16. oktober, evropski dan oživljanja, tako zelo pomemben, poudarjajo v Rdečem križu. S partnerji bodo do 26. oktobra organizirali skoraj 80 odprtih brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja, več kot deset usposabljanj pa bodo izvedli za zaprte skupine osnovnošolcev in učiteljev.

Največ srčnih zastojev se zgodi doma Pomembno je namreč ozaveščanje javnosti o načinih ravnanja in pomenu proaktivnosti v situaciji, ko oseba doživi srčni zastoj, poudarja predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta Primož Gradišek. "Dnevno v Sloveniji od štiri do pet oseb doživi srčni zastoj, le malokrat pa so očividci dovolj pogumni, da pomagajo. Verjetnost, da oseba, ki je doživela srčni zastoj, preživi, se vsako minuto, ko je očividec ne oživlja, zmanjša za deset odstotkov. Defibrilacija z AED-napravo v od treh do petih minutah po kolapsu pa lahko poveča delež preživelih na 50–70 odstotkov," še poudarja zdravnik.

Seznam defibrilacijskih AED-naprav je objavljen na www.aed-baza.si, z lokacijo najbližjega aparata za oživljanje pa vas lahko seznanijo na številki 112, ko pokličete nujno pomoč. Z načinom uporabe aparata vas seznanijo tudi posneta navodila, ki se vklopijo ob zagonu aparata.

Gradišek, ki je tudi pobudnik projekta Evropski dan oživljanja v Sloveniji, pri tem poudarja pomen širše mreže AED-naprav v stanovanjskih naseljih, saj se kar med 70 in 80 odstotki srčnih zastojev zgodi doma.

Le 50 odstotkov očividcev pristopi k nezavestnemu, le 30 odstotkov pa jih oživlja Kljub izrednemu pomenu takojšne pomoči po podatkih še vedno le 50 odstotkov očividcev pristopi k nezavestnemu, samo 30 odstotkov pa se jih loti oživljanja. To je precej za evropskim povprečjem, kjer se večji del očividcev, med 50 in 70 odstotki, loti oživljanja.

V Sloveniji bi lahko rešili še nekaj sto življenj letno več "Velikega pomena poleg oživljanja so tudi predhodni členi v verigi preživetja. To je prepoznavanje stanja, ki lahko vodi v srčni zastoj, kot so na primer bolečine v prsih. Tudi to, da ljudje prepoznajo prenehanje bitja srca ter da hitro pokličejo številko 112 in takoj začnejo postopke oživljanje in zgodnjo defibrilacijo z AED," pojasnjuje predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino Rajko Vajd.

Z akcijo o pomenu ozaveščanja bi lahko v Evropi, kjer zaradi srčnega zastoja letno umre 400 tisoč ljudi, na leto rešili sto tisoč življenj več. V Sloveniji bi lahko s takšnimi in podobnimi projekti letno rešili nekaj sto življenj več.

Prva pomoč v vsak slovenski kraj Uroš Kovačič, predsednik Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije, kjer organizirajo tečaje prve pomoči, ki zajemajo tudi znanje oživljanja, tako za laike kot tudi za strokovne ekipe, zagovarja pomen široke laične pomoči. K višji stopnji preživetja lahko prispeva posredovanje znanja tudi že starejšim otrokom, zato programe izvajajo tudi v osnovnih šolah.

Pri komuniciranju z javnostmi se akciji tako pridružuje tudi radio Val 202, kjer bodo s svojimi vsebinami prispevali k ozaveščanju o pomenu oživljanja in nudenja tovrstne pomoči, saj se je treba odzvati takoj. Vse, kar naredimo, pa je lahko le dobro.

"Razlika je srce, ki bije" "Ne smemo se bati pristopiti k človeku, ki doživlja srčni zastoj, saj ga praktično ni več in mu s pravilnim izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja lahko le pomagamo. Biti moramo pogumni, imeti voljo do učenja in izkoristiti priložnosti, ki nam jih ponujajo akcije, kot je Evropski dan oživljanja, saj se takrat lahko brezplačno naučimo ustreznega ravnanja. To je znanje, za katerega nikoli ne vemo, kdaj ga bomo potrebovali. Razlika med opazovalcem in akterjem je le nekaj ur, ki jih posvetimo učenju te izjemo pomembne stvari. Razlika je srce, ki bije," vsakogar nagovarja Petra Šajn, ki je kot očividka s svojim znanjem in odzivnostjo pred smrtjo in posledicami srčnega napada rešila osebo.

Prevzemimo odgovornost za preživetje drugega tudi nase "S prijateljico zdravnico sva večkrat govorili o pomenu takojšnjega oživljanja pri srčnem zastoju. Ob mojih odgovorih, da nimam dovolj znanja, da bi lahko v takšni situaciji kaj storila, me je prepričevala, da se osebi nič ne more zgoditi, le pomagamo lahko. Največ, kar se pri tem lahko zgodi, so polomljena rebra, a kaj je to v primerjavi s preživetjem brez posledic, ki se na možganih lahko pojavijo že zelo hitro?" je svojo izkušnjo posredovala letošnja ambasadorka Evropskega dneva oživljanja Petra Majdič.

Zato, kot še sporoča nekdanja smučarska tekačica: "Prevzemimo odgovornost za pomoč drugemu in za njegove možnosti preživetja tudi nase."