Četrtek, 4. 9. 2025, 6.00
1 dan, 5 ur
Najpogostejše tekaške poškodbe: učinkovito zdravljenje s fizioterapijo
Tek je ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije – preprost, dostopen in učinkovit način, da poskrbimo za svoje zdravje. A prav njegova preprostost pogosto vodi v težave: tekači se na pot podajo brez zadostne priprave, brez pravilne obutve ali brez razumevanja, kako pomembna je regeneracija. Posledica so poškodbe, ki tekača ne prikrajšajo le za treninge, temveč lahko močno vplivajo tudi na kakovost življenja.
Pogosto se prve bolečine pojavijo neopazno – kot rahlo zbadanje v kolenu, napetost v mečih ali pekoč občutek v stopalu. Ker tekači težave v večini primerov sprva podcenjujejo, se te hitro razvijejo v resnejše poškodbe. Vztrajanje kljub bolečini lahko podaljša okrevanje in dolgotrajno omeji športne aktivnosti.
Dobra novica? Večina tekaških poškodb je obvladljivih, če jih prepoznamo pravočasno in njihovo zdravljenje prepustimo specialistu fizioterapije. V tem članku bomo predstavili pet najpogostejših poškodb, razložili, zakaj nastanejo, in pokazali, kako jih lahko učinkovito zdravimo.
Zakaj prihaja do tekaških poškodb?
Preden pogledamo konkretne poškodbe, je pomembno razumeti, zakaj do njih sploh pride. Tek je enakomerno ponavljajoče se gibanje – vsak korak obremeni sklepe, mišice in tetive s silo, ki je večkratnik naše telesne teže.
Ob nepravilni tehniki, preveliki obremenitvi ali pomanjkljivi regeneraciji lahko pride do mikropoškodb, ki se sčasoma razvijejo v kronične težave in lahko prizadenejo katerikoli sklep spodnjih okončin.
Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj tekaških poškodb so:
- prehiter dvig intenzivnosti ali kilometrine,
- slaba tekaška tehnika in neustrezna obutev,
- pomanjkljiva vzdržljivost in moč trupa in spodnjih okončin,
- nezadostna regeneracija in pomanjkanje spanca,
- neustrezno zdravljene pretekle poškodbe.
Pomembno se je zavedati, da poškodbe pri teku velikokrat niso posledica enkratnega napačnega koraka ali giba. Pogosteje gre za skupek majhnih dejavnikov, ki se ponavljajo iz dneva v dan. Če jih ne odpravimo pravočasno, se postopoma ruši ne le ekonomičnost gibanja, temveč tudi stabilnost gležnjev, kolen ali kolkov.
Naročite se na diagnostično terapijo za športne poškodbe.
Patelarna tendinopatija
Patelarna tendinopatija, pogosto imenovana tudi skakalno koleno predstavlja prvo izmed prominentnih težav pri tekačih. Značilna je bolečina na sprednjem delu kolena pod pogačico, ki se pojavi med tekom, hojo po stopnicah ali sedenjem s pokrčenimi koleni. Pogosto je bolečina topo pekoča, včasih pa se pojavlja tudi ostro zbadanje.
Skakalno koleno se primarno razvije pri mladih športnikih, starih med 15 in 30 let. Pogosteje prizadene moške, ki se ukvarjajo s športi, ki vključujejo veliko skokov, vendar tudi tiste, ki se aktivno ukvarjajo s tekom. Temeljni vzrok pojava težav izvira iz slabe treniranosti stegenskih in kolčnih mišic, kar vodi v preobremenitev patelarnega ligamenta, do katerega lahko pride tudi že pri relativno nizkih obremenitvah.
Fizioterapija za patelarno tendinopatijo zajema:
- temeljit diagnostični pregled,
- oceno gibanja in tekaške tehnike,
- obravnava akutnih simptomov s sodobnimi instrumentalnimi postopki,
- napredne krepitvene vaje za stegenske in kolčne mišice
- individualno prilagojen program kineziološke vadbe z vzorci pliometričnih gibanj
V sklopu celostnega pristopa vas fizioterapevt oz. kineziolog tudi nauči kako postopno stopnjevati intenzivnost teka ter preprečiti ponovitev težave. S pravilnim pristopom se večina tekačev uspešno vrne k treningu brez bolečin in z izboljšano tehniko teka.
Sindrom iliotibialnega trakta
Bolečina na zunanji strani kolena, ki se pojavi med tekom, predvsem pri daljših razdaljah je značilna za sindrom iliotibialnega trakta, pogosto imenovanega tudi tekaško koleno. Tekači omenjeno bolečino pogosto opisujejo kot pekoč občutek ali trenje na zunanji strani kolena, ki se lahko stopnjuje do nezmožnosti nadaljevanja teka.
Glavni vzrok za pojav bolečine je povečano trenje med iliotibialnim traktom (tetive na zunanji strani stegna) in spodnjim zunanjim delom stegnenice. Težava je pogosto povezana z neustrezno tehniko teka, povečano kilometrino ali oslabelimi zadnjičnimi mišicami in predstavlja tipičen preobremenitveni sindrom. Ponavljajoče se gibanje upogibanja in iztegovanja kolena poslabša draženje tkiva.
Fizioterapija za sindrom iliotibialnega trakta zajema:
- specialistični fizioterapevtski pregled z natančno anamnezo,
- oceno biomehanike teka in meritve mišične moči ter vzdržljivosti,
- obravnavo bolečine in pospešitev regenerativnih procesov s TECAR terapijo, visokoenergijskim laserjem in udarnimi valovi,
- temeljne terapevtske vaje in specialne kineziološke vaje,
- program tekaško-specifične vadbe in progresijo tekaških obremenitev.
Namen fizioterapije pri obravnavanju tekaškega kolena je zmanjšanje akutnih simptomov in dolgoročno izboljšanje mišične moči in biomehanike gibanja, kar tekaču omogoča varno vrnitev k treningom in tekmovanjem. Z vztrajnostjo in strokovnim vodenjem je težavo možno uspešno obvladati ter predvsem preprečiti ponovitev težav.
Ahilarna tendinopatija
Ahilova tetiva je najmočnejša tetiva v telesu, a zaradi svoje vloge pri teku pogosto tudi najbolj obremenjena. Bolečina, jutranja okorelost in oteklina ob tetivi so tipični znaki tendinopatije Ahilove tetive. V hujših primerih je prisotna celo občutna zatrdlina vzdolž tetive.
Ahilarna tendinopatija se razvije zaradi ponavljajoče se preobremenitve, ki je posledica preveč pretečenih kilometrov v prekratkem času, s premalo regeneracije. Pri tem ima pomembno vlogo tudi ustreznost tekaške obutve. Tveganje povečajo tudi trda podlaga za tek in pomanjkljiva telesna priprava.
Fizioterapija za Ahilarno tendinopatijo zajema:
- oceno integritete Ahilove tetive ter obremenitveno testiranje,
- instrumentalne postopke biostimulativnega in regenerativnega zdravljenja ter manualno terapijo,
- progresiven program terapevtske vadbe za nadzorovanje bolečine in postopno izboljšanje gibljivosti ter obremenilne kapacitete,
- napreden program kineziološke vadbe s poudarkom na ekscentričnih obremenitvah,
- program preventivnega vzdrževanja ustrezne telesne pripravljenosti.
Neobravnavana Ahilarna tendinopatija lahko čez čas vodi v precej resnejše stanje – rupturo Ahilove tetive, ki zahteva operativno zdravljenje in dolgotrajno rehabilitacijo, včasih tudi do enega leta. Celosten fizioterapevtski pristop omogoča ustrezno regeneracijo tetive, izboljšuje njeno odpornost in elastičnost ter preprečuje, da bi prišlo do resnejših poškodb, kot je raztrganina.
Plantarni fasciitis
Plantarni fasciitis označuje vnetje plantarne fascije, vezivne strukture na spodnjem delu stopala. Najpogosteje se kaže kot bolečina ob prvih jutranjih korakih, kasneje pa tudi med tekom ali po aktivnosti. V napredovali fazi lahko bolečina vztraja tudi cel dan.
Gre za pogosto posledico preobremenitve, na katero vplivajo tudi anatomska sestava stopala (plosko stopalo), uporaba neustrezne obutve ter prekomerna telesna teža.
Fizioterapija za plantarni fasciitis zajema:
- fizioterapevtski pregled z diagnostično oceno stopalnega loka in obremenilne kapacitete plantarne fascije,
- terapijo z fokusiranimi in globinskimi udarnimi valovi,
- dopolnilne instrumentalne metode zdravljenja, kot je TECAR terapija,
- program terapevtske in kineziološke vadbe,
- po potrebi uporabo ortopedskih vložkov.
Plantarni fasciitis zahteva temeljito zdravljenje, saj lahko dolgoročno vodi v nastanek trna v peti, ki povzroča še večje težave. S celostno fizioterapevtsko obravnavo je možno odpraviti bolečine, izboljšati biomehaniko stopala kot tudi okrepiti intrinzične mišice stopala, kar posledično zmanjša tudi možnost ponovitve bolečin in nelagodja.
Stresni zlomi kosti
Stresni zlomi so drobne razpoke v kosti, ki nastanejo zaradi dolgotrajne preobremenitve. Najpogosteje se pojavijo na področju stopala, lahko pa tudi na področju golenice. Značilna znaka stresnega zloma sta lokalizirana bolečina, ki se okrepi med obremenitvijo, in občutljivost na pritisk.
Prehitro povečanje tekaške kilometrine, neustrezna obutev ali premalo počitka onemogočajo ustrezno regeneracijo kostnih struktur. Dolgotrajni trend neprimernih obremenitev lahko mikropoškodbe postopoma izrazi kot stresni zlom kosti.
Fizioterapija za stresne zlome kosti zajema:
- usmerjeno diagnostiko in analizo prominentnih dejavnikov tveganja,
- napredne regenerativne metode zdravljenja, kot je PERISO diamagnetoterapija,
- progresivno vadbeno obremenitev pod nadzorom specialista,
- postopen povratek k tekaški aktivnosti,
- preventivni program kineziološke in športno-specifične vadbe.
Fizioterapija v primeru stresnega zloma deluje predvsem preventivno in rehabilitacijsko, saj omogoča varen povratek k tekaški aktivnosti, brez tveganja za popoln zlom. Ob pravočasnem zdravljenju se lahko vrnete k teku brez trajnih posledic in z večjim zavedanjem pomena regeneracije.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje športnih poškodb
Fizioterapija za tekaške poškodbe v kliniki Medicofit
V kliniki Medicofit k obravnavanju tekaških šport pristopajo na strokoven in znanstveno utemeljen način. Namreč, fizioterapija tekaških poškodba ni omejena zgolj na simptomatsko zdravljenje že nastalih težav, ampak je usmerjena v prepoznavanje temeljnih vzrokov in preprečevanje ponovitve poškodb.
Vsak tekač je unikaten – razlike v telesni zgradbi, tehniki teka in obremenitvah zahtevajo individualno prilagojeno obravnavo, ki, zajema podroben diagnostični pregled, temeljito analizo gibanja in tekaške tehnike ter ovrednotenje mišično-skeletnega aparata.
Diagnostičnemu pregledu sledi individualno prilagojen program fizioterapevtskega zdravljenja s pridruženo kineziološko vadbo. Rehabilitacija tekaške poškodbe v akutni fazi zajema obravnavo bolečine, vnetja, ali drugih spremljajočih simptomov z najsodobnejšimi instrumentalnimi metodami, kot so Summus visokoenergijski laser, TECAR Wintecare ali EMS DolorClast udarni valovi.
Fizioterapija v kliniki Medicofit zajema tudi specialne manualne tehnike obravnave mišično-vezivnih struktur ter po potrebi tudi manualno mobilizacijo sklepov za izboljšanje gibljivosti.
Temelj zdravljenja predstavlja gibalna terapija, ki se izvaja v dveh sklopih. Pri prvem gre za sodelovanje s specialistom fizioterapevtom, ki vas nauči temeljnih terapevtskih vaj za osnovno mišično moč in izboljšanje gibljivosti. Ob ustreznem napredku vas preda pod vodstvo specialista kineziologije, ki za vas pripravi program napredne telesne vadbe, s katerim boste poskrbeli za ustrezno pripravljenost na vse tekaške izzive!
Preventivna vadba – ključ do dolgotrajnega teka brez bolečin
Po končani rehabilitaciji se priporoča vključitev v program preventivne vadbe, kjer s ciljanimi vajami ohranjate pridobljeno moč, gibljivost in pravilne gibalne vzorce. Program poteka pod vodstvom fizioterapevta ali kineziologa, kar omogoča stalno spremljanje in preventivno ukrepanje.
Preventivna vadba je odlična izbira za vse tekače, ki želijo zmanjšati tveganje za poškodbe, izboljšati tekaško tehniko in hkrati uživati v vadbi brez bolečin.
Primer uspešnega zdravljenja tekaške poškodbe kolena
29-letna Nika, aktivna rekreativna tekačica, je obiskala kliniko Medicofit zaradi bolečin na sprednji strani levega kolena, ki so se stopnjevale med tekom in so se pojavljale pri izvajanju počepov. Težave so trajale že več mesecev, v zadnjem obdobju pa so postale tako intenzivne, da so ji onemogočile redne treninge.
Klinični pregled je potrdil simptome patelarne tendinopatije. Ob palpaciji je bila patelarna tetiva občutljiva in boleča. Gibljivost kolena je bila v popolnosti ohranjena, vendar je bil prisoten boleč odgovor pri poskusu iztega kolena proti uporu. Funkcionalno testiranje je razkrilo zmanjšano moč in pomanjkljivo nevromišično kontrolo nad gibanjem.
Na podlagi anamneze in klinične slike je bil izveden 12-tedenski program celostnega fizioterapevtskega zdravljenja. Uvodna faza ja temeljila na protibolečinskem ukrepanju s TECAR terapijo, udarnimi valovi in laserskim obsevanjem za zmanjšanje bolečine in spodbujanje regenerativnih procesov. Ob zmanjšanju simptomatike je vse pomembnejšo vlogo prevzela vadbena terapija, usmerjena v temeljno mišično moč in vzdržljivost. Pozna faza rehabilitacije je zajemala športno-specifične vaje, ekscentrične obremenitve in pliometrična gibanja.
Ob koncu zdravljenja je Nika poročala o popolni odsotnosti bolečin v kolenu, izboljšanem občutku stabilnosti med tekom ter predvsem povrnjeni samozavesti.
Vsaka tekaška poškodba zahteva strokovno pomoč
Tekaške poškodbe so pogoste, a niso neizogibne. S pravočasnim ukrepanjem, strokovno fizioterapevtsko obravnavo in premišljenim preventivnim programom je mogoče ne le pozdraviti obstoječe težave, temveč tudi bistveno zmanjšati tveganje za nove poškodbe.
