Sobota, 12. 12. 2020, 22.08
3 leta, 11 mesecev
Lepotne operacije prsi še vedno najpogostejše v estetski kirurgiji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,53
Med lepotnimi operacijami prsi še vedno prednjači tako imenovana augumentacija - povečanje prsi.
Lepotni popravki prsi so med kirurškimi posegi daleč najpogostejši tako v svetu kot pri nas. Pravzaprav izkušnje kažejo, da se zadnja leta tudi vse več Slovenk odloča za operacijo povečanja prsi, čeprav imajo nekatere zadržke, ker je bila pred časom ugotovljena povezava med določenimi vsadki in večjim tveganjem redke oblike raka. O tem, kolikšno je dejansko tveganje, da zbolite zaradi prsnih vsadkov, zakaj še vedno ti prednjačijo pred uporabo lastne telesne maščobe pri posegih povečanja prsi in kako operacije prsi sploh potekajo, smo povprašali več slovenskih lepotnih kirurgov.
Želja po polepšanju prsi je med ženskami tako doma kot po svetu najpogosteje izražena želja, ko gre za invazivne, kirurške posege. K temu je pripomoglo to, da lepotni popravki niso več tabutema in da je vse več tistih, ki so si popravili oprsje, o tem pripravljenih govoriti pred prijatelji, sodelavci, znanci. Ena ženska nato opogumi drugo žensko, da naredi korak, o katerem morda razmišlja že dolga leta.
"Gotovo pa je svoje naredilo tudi dejstvo, da lahko s sodobnimi vsadki povečane prsi delujejo povsem naravno in da prsim lahko povrnemo njihovo naravno lepoto, tisto še pred materinskim obdobjem. Zelo veliko žensk se za poseg prej ni odločilo, ker jih je motil včasih očitno prepoznaven videz dekolteja, ki je izdajal povečavo prsi z vsadki. Zdaj lahko uslišimo želje tako tistim, ki si želijo bolj vpadljiv dekolte, kot tistim, ki si želijo naravnega videza. V Sloveniji se že od nekdaj bolj nagibamo k zmernemu, manj vpadljivem videzu, kar lepo pojasni vse več posegov v Sloveniji," povesta lepotna kirurga Nevio Medved in Igor Višnjar.
Pacientke se morajo ob posvetu z izbranim zdravnikom odločiti o obliki in velikosti vsadkov. V zdravnikovi presoji pa je, kje bo vsadek - pod žlezo ali pod mišico - in kje bo potekal rez.
Povečanje prsi eden najpogostejših lepotnih posegov
Operacije na prsih predstavljajo od četrtino do kar polovico vseh izvedenih večjih posegov, številke se od klinike do klinike razlikujejo. Pri tem je približno od 70 do 75 odstotkov operacij na prsih tako imenovanih augumentacij, kjer gre za povečanje prsi s prsnimi vsadki. "Redukcij oziroma posegov zmanjšanja dojk je na naši kliniki približno 15 odstotkov, nekje v petih odstotkih pa gre zgolj za dvig prsi, kar je torej redkeje izvajan poseg," pove lepotni kirurg Matic Fabjan.
Dodaja, da pri zmanjšanju prsi ne gre zgolj za ženske, ki jih obremenjujejo prevelike prsi, temveč je pri posegih zmanjšanja prsi zadnja leta vse več moških pacientov. Tako imenovana ginekomastija – pojav oziroma stanje, ko začnejo moškemu prsi nenadoma same od sebe rasti – je nekaj, o čemer se še vedno premalo govori. V zadnjih leta to vse bolj rešujejo operativno, na lepotnih klinikah. "Število omenjenih posegov je že preseglo sto na leto, kar predstavlja 20 odstotkov posegov na dojkah pri obeh spolih," dodaja Fabjan.
Zaradi ginekomastije se za korekcijo prsi odloča tudi vse več moških.
Malce drugačno statistiko ima ena redkih lepotnih kirurginj pri nas Nina Suvorov Gregorič. "Razmerje med operacijami povečanja in zmanjšanja prsi bi v svoji praksi ocenila s 3 : 1, torej na tri povečanja opravim eno zmanjšanje. Prepričana sem, da je to razmerje malce drugačno kot pri mojih moških kolegih, saj mi pacientke same povedo, da se lažje odločijo za zmanjšanje prsi pri ženski zdravnici. Razlogov za to je več, kot najpomembnejšega navajajo to, da so zanje prevelike prsi velika psihološka obremenitev, nemalokrat je to povezano s slabo samopodobo, občutkom neatraktivnosti in sramom, o čemer se preprosto lažje pogovarjajo z žensko. Poleg tega so pacientke povedale, da se jim zdi, da bo ženska lažje razumela njihovo željo po manjših prsih in jo tudi udejanjila," pojasnjuje.
Pred časom ženske preplašila novca, da vsadki povzročajo raka
Leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija kot uradno medicinsko diagnozo priznala tako imenovan anaplastični limfom velikih celic (s kratico BIA-ALCL) – redko obliko raka, povezano z določenimi prsnimi vsadki. Takrat je med ženskami, ki so v prsih že imele vsadke, završalo. Mnoge so se celo tako preplašile, da so si želele vsadke odstraniti. V svetu je bilo do zdaj potrjenih 733 primerov bolezni, umrlo je 36 žensk. Glede na to, koliko žensk se po vsem svetu letno odloči za povečanje prsi z vsadki, gre za zelo majhno številko, so si enotni zdravniki.
"Čeprav gre za zelo redko bolezen, smo se z vso resnostjo lotili raziskovanja ter hitro prišli do metod zgodnjega prepoznavanja in ukrepanja. Tako se je kmalu pokazalo, da scenarij vendarle ni tako skrb vzbujajoč, kot se morda zdi na prvi pogled. Po vsem svetu je za to boleznijo skupno do zdaj zbolelo nekaj več kot 700 žensk, po drugi strani pa je bilo samo v letu 2018 po svetu opravljenih skoraj dva milijona povečav prsi," povesta Medved in Višnjar.
"V 95 odstotkih so bolezen povezali s teksturiranimi vsadki, pri katerih je povprečna verjetnost, da zboliš za BIA-ALC, ne glede na proizvajalca vsadkov, 1: 30.000. Dokazano je tudi, da je verjetnost smrti ob operaciji odstranitve vsadkov zaradi možnosti zapletov ob sami operaciji kar 28-krat višja, kot je verjetnost smrti zaradi BIA-ALCL pri ženski, ki ima vstavljene teksturirane vsadke," dodaja Nina Suvorov Gregorič.
Leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija kot uradno medicinsko diagnozo priznala tako imenovan anaplastični limfom velikih celic (s kratico BIA-ALCL) – redko obliko raka, povezano z določenimi prsnimi vsadki.
V Sloveniji primerov anaplastičnega limfoma do zdaj ni bilo
Tako so naši kirurgi pred leti, ko se je veliko govorili o tej problematiki in se je na njih obračalo kar nekaj zaskrbljenih pacientk, raje kot odstranitev vsadkov svetovali redno samoopazovanje in takojšnje ukrepanje v primeru znakov, ki bi lahko kazali na bolezen. Možnost preživetja ob zgodnji diagnozi te redke vrste rakavega obolenja je namreč 95-odstotna, možnost, da bi zaradi makroteksturalnih vsadkov zbolele, pa procentualno zelo majhna, še mirijo zdravniki.
"Na naši kliniki v 25 letih nismo zaznali omenjenega limfoma, vstavili pa smo približni deset tisoč vsadkov," pove Matic Fabjan. "Pravzaprav v Sloveniji še nismo imeli primera te bolezni, imeli pa smo nekaj pacientk, pri katerih smo na to posumili, a smo z ustrezno diagnostiko sum ovrgli. V Slovenskem združenju plastičnih, rekonstruktivnih in estetskih kirurgov imamo izdelane smernice, ki so namenjene celoviti in jasni obravnavi takšnih primerov," na vse to dodajata Medved in Višnjar.
Vse več govora tudi o bolezni prsnih vsadkov
V zadnjih letih je vse več govora tudi o tako imenovani bolezni prsnih vsadkov (breast implant illness, s karatico BII), ki je prav tako precej redka. Gre za pojav dokaj neznačilnih simptomov, kot so utrujenost, bolečine v prsnem košu, celo mišicah in sklepih, motnje pozornosti in koncentracije, motnje spanja, glavoboli, o katerih ženske poročajo kmalu ali pa tudi pozno po povečanju prsi.
"Gre za zelo subjektivne simptome in težave, ki jih znanstveno še niso uspeli v celoti raziskati in pojasniti. Sprva je treba izključiti morebitne druge vzroke, ki bi lahko povzročali takšne težave. Pri nekaterih je to neuspešno in takrat se zatečemo k zadnji možnosti - odstranitvi vsadkov," povesta Nevio Medved in Igor Višnjar.
A v nasprotju z anaplastičnim limfomom, ki je medicinsko potrjena diagnoza, termin bolezen prsnih vsadkov to ni. Gre za nekaj, kar so pravzaprav postavile ženske s povečanimi prsmi in omenjenimi težavami. Na Facebooku obstaja celo skupina z več kot 50 tisoč ženskami, ki jih povezujejo omenjeni simptomi. Tudi zaradi družbenih omrežij se v zadnjih letih več govori in poroča o tako imenovani bolezni prsnih vsadkov, vsekakor pa so do neke mere doprinesla tudi k temu, da so se nekoliko povečale operacije odstranjevanja prsnih vsadkov, dodaja Nina Suvorov Gregorič.
Do lepšega dekolteja je mogoče priti tudi z uporabo lastne maščobe, a z njo drastičnega povečanja prsi ni mogoče doseči.
Dekolte je mogoče polepšati tudi z lastno maščobo
Gotovo ste tiste, ki razmišljate o posegu povečanja prsi, že slišale za možnost vbrizganja lastne maščobe iz drugih delov telesa v prsi. Uporaba lastne maščobe pride v poštev predvsem takrat, ko želimo dojkam, ki so splahnele na primer po nosečnosti in dojenju, povrniti izgubljeno polnost in lepo obliko, torej ko jih želimo le malce preoblikovati. Kajti z lastno maščobo lahko kirurg prsi poveča za največ pol košarice, medtem ko je mogoče z vsadki dekolte povečati tudi za tri ali celo štiri košarice.
A ker je maščoba nekaj telesu lastnega, jo lahko začne telo v primeru hujšanja in tudi sicer razgrajati. In tako se lahko učinek povečanja prsi kmalu porazgubi. "Maščoba predstavlja izredno malo volumenskega nadomestka, pa še ta se v nekaj mesecih resorbira, tako da je v letu dni učinek ničeln," pove Matic Fabjan. "Se pa lastna maščoba uporablja predvsem pri določenih manjših korekcijah, kjer primanjkuje žleznega pokrova ali maščevja in je vsadek viden. V teh primerih lahko z dodatno maščobo zagotovimo bolj naraven videz."
"Povečevanje dojk z maščobo se je med pacientkami razširilo v zadnjih nekaj letih, kar je do določene mere vsekakor povezano tudi z dognanji glede ALCL ter prej opisanim BII. Rekla bi, da na vsakih od sedem do deset posvetov za povečavo dojk z vsadki pride ena pacientka z željo po povečanju z maščobo," priljubljenost povečevanja dojk z lastno maščobo komentira Nina Suvorov Gregorič.
Ženske si vse bolj želijo naravnega videza prsi, tudi ko gre za silikonske vsadke.
Še vedno oprsje najpogosteje povečujejo z vsadki
Augumentacija oziroma povečanje prsi je operativni poseg, ki poteka v splošni anesteziji in običajno traja od ure do ure in pol. Kirurg naredi majhen rez v kožno gubo pod dojki ali ob prsnem kolobarju, skozi katerega vstavi vsadek. Ta je lahko okrogle ali kapljičaste oblike, namesti pa se ga pod žlezo ali pod prsno mišico.
"Odločitev, ali vsadek vstavimo pod ali nad mišico, je vezana izključno na debelino lastnih tkiv v področju dekolteja. Pri tanjših tkivih bi bil lahko vsadek zelo očiten in videz prsi nenaraven, zato z debelino prsne mišice vsadek dodatno prekrijemo. Vse pogosteje si za zadebelitev tkiv, kot že omenjeno, pomagamo tudi z lastno maščobo in se tako izognemo vstavitvi pod mišico. Okrevanje je namreč pri vstavitvi vsadka pod mišico nekoliko daljše in malo bolj boleče," pojasnita Medved in Višnjar.
"Položaj vsadka pod ali nad mišico je v presoji kirurga. Če ima ženska dovolj svojega tkiva, je vstavitev pod žlezo najbolj verjetna, če je tega tkiva premalo, pa se odločimo za vstavitev vsadka pod prsno mišico," dodaja Fabjan.
Okrevanje po operaciji povečanja prsi traja od sedem do deset dni. V tem času mora pacientka počivati in se ne sme naprezati, nato pa se lahko postopoma vrne k svojim vsakodnevnim aktivnostim. Od šest do osem tednov po posegu sta obvezni uporaba športnega modrčka in prilagoditev športnih aktivnosti.
A ne le položaj in oblika vsadkov, nadvse pomembna je tudi odločitev, kako velike bodo nove prsi. "Najpomembnejši dejavnik pri odločanju o velikosti vsadka so dimenzije vaših lastnih dojk in vašega prsnega koša. Po natančno opravljenih meritvah nas te privedejo do točno določene skupine dimenzij vsadkov, ki jih lahko uporabimo. Če uporabimo vsadke, ki so precej večjih dimenzij od tistih, ki nam jih dovoljujejo dimenzije naših prsi in prsnega kosa, bodo robovi vsadkov zelo vidni, dojki bosta pretirano skupaj v notranjem delu, lahko se zgodi celo, da se zabriše meja med njima (govorimo o tako imenovani sinmastiji), in štrleli bosta pretirano ven v zunanjem delu. Rezultat je lahko zelo neestetski, poleg tega pa je z nadaljnjimi operacijami težko popravljiv. Če so vsadki, nasprotno, premajhni, z njimi preprosto ne dosežemo želenega učinka," še pove Suvorov Gregoričeva.
