Ko si gledata v oči HDL in LDL – kdo bo zmagal?

Bolezen ali resen zdravstveni zaplet nas oropa občutka varnosti in nas opomni, da smo umrljivi. V Sloveniji ima po podatkih zadnje raziskave CINDI skoraj dve tretjini oziroma skoraj 70 odstotkov odraslih povišane vrednosti holesterola, zato se govori že o nacionalnem zdravstvenem problemu.

Povprečna vrednost slabega holesterola v krvi pri nas znaša 5,2 mmol/l. Pri tem se poveča nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni, kar se odraža tudi v številkah – približno pet tisoč ljudi vsako leto umre zaradi srčne kapi. Pri bolnikih, ki so preboleli srčni infarkt, se zdravniki najbolj bojijo tveganja za ponovni infarkt, zato pri teh bolnikih stremijo k mnogo nižjim vrednostim holesterola LDL.

Gradnik telesnih celic, ki nas uničuje – holesterol

Levo: holesterol LDL. Desno: holesterol HDL. Foto: Getty Images

Holesterol je za življenje nujno potreben, saj je pomemben gradnik telesnih celic. Največ ga nastane v jetrih, dobimo ga tudi s hrano, predvsem s hrano živalskega izvora. Ker se ne topi v vodi, se po telesu ne more prenašati v prosti obliki. Zato se v jetrih oblikujejo lipoproteini, ki ga s pomočjo krvi prenašajo po telesu.

Poznamo "dobri" holesterol HDL (lipoproteini z veliko gostoto - high density lipoproteins) in "slabi" holesterol LDL (lipoproteini z majhno gostoto - low density lipoproteins).

Dobri holesterol iz žilnih sten "odnaša" holesterol nazaj v jetra, kjer se nato presnovi.

Skrbi povzroča holesterol LDL. Gre dobesedno za presnovno smet, ki je ne sme biti v naših žilah preveč, saj se nalaga v žilnih stenah in tako povzroča aterosklerozo. Za aterosklerozo je značilno kopičenje maščob, predvsem holesterola LDL, in vnetnih celic v steni koronarnih in drugih arterij, kjer se tvorijo aterosklerotični plaki oziroma lezije. S tem se zmanjša pretok krvi skozi žile, ki se lahko celo zamašijo. Aterosklerozna sprememba, ki se lahko razvije kjerkoli v telesu, postopoma raste, lahko ob nenadnem porastu krvnega tlaka poči in v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo.

Pri nas ima aterosklerozo približno 120 tisoč ljudi.

Po 20. letu vsaj enkrat na 5 let opravimo merjenje plazemskega holesterola. Foto: Getty Images

Zvišan holesterol je zelo škodljiv. Imenujemo ga tudi "tihi morilec" – ne moremo videti in tudi čutimo ga ne. Prikrito in dolgoročno uničuje žile, ne da bi se tega zavedali.

Povečane vrednosti holesterola pokaže laboratorijska meritev, nanj pa nas največkrat opozorijo šele prvi zapleti. Odraslim osebam po 20. letu se zato vsaj enkrat na 5 let priporoča merjenje plazemskega holesterola – celotni lipidogram.

Kdaj je čas za zdravila?

Če želimo upočasniti napredovanje ateroskleroze in zmanjšati žilne obloge, moramo nujno zniževati vrednosti holesterola. Foto: Getty Images

Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok umrljivosti po svetu, tudi v Sloveniji, in na srečo so na razpolago zelo učinkovita in varna zdravila za uravnavanje krvnih maščob.

Zdravnik se odloči za zdravljenje z zdravili, ko so vrednosti LDL holesterola presežene in oceni, da ste tudi zaradi ostalih dejavnikov tveganja srčno žilno ogroženi.

Intenzivno zniževanje holesterola upočasni napredovanje ateroskleroze in zmanjša žilne obloge, česar pa ne moremo doseči samo z zdravo prehrano, ampak moramo nujno jemati tudi zdravila za uravnavanje krvnih maščob. Najbolj razširjena zdravila za zniževanje holesterola so statini. Predstavljajo pomembno prelomnico in velik napredek v medicini ter so skupaj z antibiotiki najbolj pripomogli k podaljšanju življenjske dobe. V Sloveniji se je tako v zadnjih 50 letih pričakovana življenjska doba podaljšala za dobrih 11 let.

Statini izboljšujejo prožnost žil, zavirajo aktivacijo in trganje ateroskleroznih leh, delujejo antioksidativno in protivnetno ter uravnavajo strjevanje krvi. Zdravila so učinkovita le, če jih jemljemo redno in ne občasno ali pa le krajše obdobje. Praviloma jih je treba jemati do konca življenja. Z njimi lahko holesterol LDL znižamo do 60 odstotkov in zmanjšamo tudi pogostost klinično pomembnih srčno-žilnih dogodkov in skupno umrljivost.

S statini ne zdravimo bolezni, ampak preprečujemo srčno-žilne dogodke. Foto: Getty Images PRIMER:

Ista vrednost holesterola LDL (npr.
3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva.

Moramo se pa zavedati, da s statini ne zdravimo bolezni, ampak preprečujemo srčno-žilne dogodke, kot sta možganska kap in srčni infarkt. Tveganje za resne zaplete in celo smrt lahko zmanjšamo tudi do 80 odstotkov, če redno jemljemo zdravila, ki nam jih predpiše zdravnik.

Ob tem je treba spremeniti življenjske navade in skrbeti za zdrav življenjski slog. Le tako bomo lahko upočasnili naraven proces staranja žil in aterosklerozo ter pomembno zmanjšali tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Čas za preventivo: vsak dan lahko naredimo nekaj za zdravje

Proti previsokim vrednostim holesterola lahko nekaj naredimo tudi z zdravim načinom življenja. Veliko vlogo ima tudi genetika, največ pa naredimo z rednim jemanjem zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Foto: Getty Images

Glavni vzrok za previsoke vrednosti holesterola so genetika in nezdrave življenjske navade.

Na srečo lahko veliko naredimo že z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno.

Odpovemo se kajenju in poskrbimo za zdravo prehrano. Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Jesti bi morali vsaj štirikrat na dan. Zadnji obrok hrane zaužijemo najmanj dve uri pred spanjem in se izogibamo prigrizkov.

Na našem krožniku bi morala biti hrana z malo nasičenimi maščobami in holesterola, živila z veliko škroba in vlakninami (sadje, zelenjava, kruh, žita, grah, fižol). Poleg tega je obvezna redna telesna vadbo in ohranjanje normalne telesne teže. Poskušajmo se gibati vsaj 30 minut na dan pet dni v tednu. Najkoristnejše aktivnosti so hoja, plavanje in kolesarjenje.