Kako je živeti s shizofrenijo?

Tako nam je ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki letos poteka pod geslom Živeti s shizofrenijo, povedala Lidija Maričič, sicer tudi avtorica knjig z naslovom Nekdo te mora imeti rad in Shizofrenija ni norost ali ljubezen na preizkušnji. Ob tem je poudarila, da je ena največjih težav ljudi s shizofrenijo in drugimi duševnimi motnjami ta, da zelo težko dobijo zaposlitev. "Za nas ni dela. Če pa je že, ne prinaša denarja in tako smo porinjeni na samo socialno dno."

Andreja Štepec, predsednica sveta uporabnikov pri Šentu, nevladnem združenju za duševno zdravje, nam pojasni, da so za ljudi z duševnimi motnjami zelo pomembni okrepljeni podporni dejavniki, med katere spada tudi zaposlitev, ki posledično pomeni določeno socialno varnost, z njo pa se dodatno okrepi tudi socialna mreža.

Zaposlitev je kraljevska pot do okrevanja Da je zaposlitev kraljevska pot do okrevanja, je prepričana psihiatrinja z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju, avtorica vrste knjig in strokovnih člankov o duševnih boleznih Vesna Švab. Ob tem poudarja, da je pomembno vedeti, da so v Evropi danes zelo jasne smernice glede tega, kaj mora država narediti za ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami, ki imajo zaradi teh bolezni tudi manjše zmožnosti.

"Marsikatera oseba s shizofrenijo ima lahko določene nadpovprečne sposobnosti, velika večina ima povprečne, kot kažejo študije, pa bi jih lahko več kot 80 odstotkov delalo v prilagojenih delovnih pogojih. In države so dolžne, tudi v skladu s konvencijo o pravicah ljudi z manjšimi zmožnostmi, zagotavljati prilagojena delovna okolja, kar bi jim omogočalo, da živijo produktivna in kakovostna življenja."

Stigma glede shizofrenije se v obdobju družbene krize celo nekoliko poglablja Eden izmed razlogov, da ljudje z duševnimi motnjami pri nas zelo težko dobijo zaposlitev, naše sogovornice vidijo zlasti v stigmatizaciji. "Raziskave kažejo, da se stigma glede shizofrenije v obdobju družbene krize celo nekoliko poglablja, saj se skuša te ljudi še nekoliko bolj odrivati iz družbenega življenja, kot se je to dogajalo prej," pojasni Švabova in doda, da so stereotipi o tem, da so ljudje s shizofrenijo nevarni, že zelo stari in prežvečeni. Že leta se tudi trudijo te mite razbijati, vendar žal še vedno vplivajo na razmišljanje delodajalcev, javnosti in celo strokovnih delavcev. Zavedati pa se je treba, tako pravi Štepčeva, da večina predsodkov izvira iz strahu in neznanja.

Kaj je pravzaprav shizofrenija? Shizofrenija, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije prizadene približno 21 milijonov ljudi po vsem svetu, je kronična progresivna duševna bolezen, pri kateri se pojavljajo motnje na področju mišljenja, povezanosti misli, čustvovanja, pojavijo pa se lahko tudi zmotna prepričanja ali zaznave. "Skratka, gre za skupek simptomov in med njimi je zelo pomemben socialni umik, ki ponavadi spremlja začetek bolezni. To pomeni, da ljudje običajno nimajo več pobude ali želje, da bi vstopali v socialne mreže, temveč se osamijo in zaprejo. Lahko pa se začne tudi nenadoma, burno, z blodnjami, zmotnimi prepričanji, preganjavico, strahom in zmotnimi zaznavami. Začetki so različni," pove Švabova. Največkrat se bolezen začne v adolescenci oziroma zgodnjem obdobju odrasle dobe, najpogosteje v največjem življenjskem vzponu, ko se ljudje osamosvajajo, začenjajo ali končujejo študij, vstopajo v partnerske odnose itd. Torej takrat, ko je veliko stresa.

Več kot 60 odstotkov ljudi s shizofrenijo okreva Kot tudi pojasni Švabova, je prognoza shizofrenije v nasprotju s splošnimi prepričanji dobra, saj raziskave kažejo, da več kot 60 odstotkov ljudi s to boleznijo okreva. "Približno dobri tretjini ljudi pa se bolezen pogosto ponavlja, zato težje funkcionirajo v vsakdanjem življenju, vendar lahko tudi oni živijo kakovostno življenje, če se jim to omogoči s prilagojenimi oblikami zaposlovanja, rehabilitacije itd." Pomemben del zdravljenja shizofrenije, ki ima v osnovi biološko komponento, so zdravila, ki ščitijo pred ponovitvijo bolezni, vendar ne zadostujejo sama po sebi, saj se morajo ljudje s to psihično motnjo po besedah Švabove prilagoditi na določen način življenja in pri tem potrebujejo precej podpore. "Pomagati jim je treba še z nekaterimi psihoterapevtskimi tehnikami, posebno vedenjsko-kognitivnimi, delati pa je treba tudi z njihovimi svojci, da se spremenjenemu načinu življenja lahko prilagodi celotna družina." Štepčeva ob tem doda, da so ljudem, ki zbolijo za to ali drugimi psihičnimi motnjami, v veliko pomoč tudi nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, saj mnogokrat v njih delujejo strokovnjaki ali pa ljudje z osebnimi izkušnjami s tega področja. "Ko neka oseba dobi shizofrenijo, pogosto ne ve, kaj vse ta psihična motnja povleče za seboj, in tu smo v veliko pomoč. Pogosto prevzamemo del skrbi staršem in svojcem, ko se takšna oseba vrne v domače okolje."