Gimnazija diskriminirala kandidata zaradi spolne usmerjenosti

Na zagovornika načela enakosti se je obrnil posameznik, ki je zatrjeval, da je bil po uspešno izvedeni vaji z gimnazijskim zborom in po prejemu poziva za posredovanje podatkov za pogodbo o zaposlitvi nenadoma izločen iz postopka. Gimnazija je namreč pred podpisom pogodbe o zaposlitvi na družbenem omrežju objavila njegovo fotografijo in pod njo zapisala, da je to novi zborovodja.

Nekaj dni kasneje ga je poklical ravnatelj in ga vprašal, ali je res poročen z moškim. Ko mu je kandidat pritrdil, mu je ravnatelj dejal, da ga zaradi tega ne morejo zaposliti. Kandidat je telefonski pogovor posnel in zagovorniku posredoval kot dokaz, skupaj z drugo dokumentacijo.

Pravno tehtanje dokazov

Gimnazija je trdila, da posnetek telefonskega pogovora ne bi smel biti upoštevan, ker je bil pridobljen brez soglasja. Strokovna oseba zagovornika je po pravnem tehtanju odločila, da je v tem primeru pravica prijavitelja do varstva pred diskriminacijo pomembnejša od pravice ravnatelja do zasebnosti. Telefonski pogovor namreč ni zajemal zasebne ali intimne komunikacije ravnatelja, ampak se je nanašal na zaposlitveni postopek, v katerem je ravnatelj deloval kot predstavnik delodajalca.

Ugotovitev diskriminacije

Na podlagi vseh dokazov je zagovornik potrdil, da je imela šola namero skleniti pogodbo o zaposlitvi, a je to preprečila razkrita spolna usmerjenost kandidata. Primer je bil zato prepoznan kot diskriminacija na področju zaposlovanja in dela, kar je v Sloveniji prepovedano po zakonu o varstvu pred diskriminacijo.

Kaj pravi zakon?

Diskriminacija zaradi osebnih okoliščin, kot je spolna usmerjenost, je prepovedana v vseh fazah zaposlitvenega postopka in na delovnem mestu. Delodajalci morajo zagotavljati enako obravnavo vseh kandidatov, ne glede na njihove osebne značilnosti.

Novice Zagovornik ugotovil diskriminacijo pri nagradi za poslovno uspešnost