Četrtek, 24. 1. 2019, 13.13
5 let, 9 mesecev
Gripa v porastu tudi pri nas. Sploh prepoznate prave simptome? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Gripo prepoznate po visoki vročini, hudih bolečinah v mišicah in kosteh, glavobolih in suhem, dražečem kašlju.
Te dni se čakalnice vztrajno polnijo, saj se je začela sezona gripe in drugih virusnih obolenj. Na sosednjem Hrvaškem se borijo z najhujšo obolevnostjo za gripo v zadnjih desetih letih in tudi pri nas je vse več primerov te nalezljive bolezni. Pa sploh ločite med hujšim prehladom in gripo?
Tudi naši zdravniki že vse od sredine decembra opažajo porast posameznih primerov gripe. Zdravnica družinske medicine prim. dr. Nena Kopčavar Guček pravi, da v teh dneh v njeno ambulanto pride približno 70 pacientov, od tega jih ima deset gripo.
Kakšni so zadnji podatki o obolevnosti za gripo v evropskih državah, je sogovornica pojasnila v izjavi spodaj.
Gripa se zelo hitro širi
"Virus gripe je mikroorganizem, ki se najhitreje širi in razmnožuje. Če ilustriram: ko nekdo kihne, se pojavi v zraku okrog njega okrog 10.000 mikrokapljic, v vsaki tej drobni kapljici, v tem minidelčku, pa je več kot sto virusov. Predstavljajte si, kako se lahko širi," visoko nalezljivost tega obolenja pojasni sogovornica. Kapljice sline oziroma sluznice v prostor oddajamo tudi prek kašljanja in govorjenja. Iz naših ust in nosu lahko nato po zraku prepotujejo razdaljo do enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim. Kužne kapljice se lahko po več ur zadržujejo na različnih površinah – če se torej z roko dotaknemo kljuke, ki jo je pred nami prijel nekdo z gripo, ki si je v roko pravkar kihnil ali zakašljal, mi pa potem roko zanesemo v usta ali k nosu, lahko prav tako nase prenesemo virus.
Ko nekdo kihne, se pojavi v zraku okrog njega okrog 10.000 drobnih kapljic, v vsaki kapljici pa je več kot sto virusov.
Problematično je tudi to, da so oboleli pravzaprav najbolj kužni tik pred pojavom prvih znakov bolezni in nato še od tri do pet dni po prvih simptomih, na svoji spletni strani piše Nacionalni inštitut za javno zdravje. Opozarja, da majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni celo dlje časa (sedem dni ali več).
Kaj sploh je gripa in kako jo prepoznamo?
Gripa je pravzaprav akutna virusna bolezen dihal, ki se kaže z zelo tipičnimi simptomi:
- močno povišana telesna temperatura (pogosto doseže celo 39 stopinj Celzija ali več),
- bolečine v mišicah in kosteh,
- mrazenje in huda izčrpanost,
- glavobol,
- bolečine v grlu,
- zamašen nos,
- suh, dražeč kašelj.
V zadnjih dveh letih se je pokazalo, da so med rizičnimi skupinami, pri katerih se lahko ob prebolevanju gripe pojavijo zapleti, tudi ljudje s čezmerno telesno težo.
Običajno se prvi znaki bolezni pojavijo od enega do tri dni po okužbi z virusom gripe, trajajo pa lahko tudi do enega tedna. Celo povišana telesna temperatura lahko vztraja tam do pet dni, trdovraten kašelj pa še dlje – celo več tednov.
Kako se bo naš organizem spopadel z okužbo, je odvisno od tega, kako močan imunski sistem imamo v tistem hipu, pa od naše starosti in splošnega zdravstvene stanja. Med rizične skupine, pri katerih se lahko ob gripi razvijejo kakšni resni, življenje ogrožajoči zapleti, pa spadajo majhni otroci, nosečnice, starostniki, bolniki s srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi kroničnimi boleznimi.
"A v zadnjih letih opažamo, da se skupine z večjim tveganjem spreminjajo. Še pred petimi leti ne bi rekli, da so ljudje s povečano telesno težo v rizični skupini, pa se je v zadnjih dveh letih izkazalo, da so. Zato Evropska agencija za nalezljive bolezni in tudi Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi v Atlanti v ZDA še posebej priporočata cepljenje debelim ljudem. Da so po novem tudi oni med rizičnimi skupinami, je krivo spreminjanje virusa," pojasnjuje zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček.
Najnevarnejši je tip influence A, ki se prenaša z živali na ljudi
Obstajajo namreč trije tipi virusa gripe: virus influence A, B in C. Tisti, ki povzroča daleč največ težav, je virus influence A, sploh njegov podtip H1N1, ki prevladuje v skoraj 80 odstotkih. Povzroča namreč epidemije in pandemije. "Poleg tega je za viruse gripe tipa A značilno, da lahko prehajajo z živali na ljudi. In to je pravzaprav tisto, kar je nevarno," še razlaga sogovornica.
Zakaj so prav ta prehajanja tako zelo nevarna za nas in kako je s cepljenjem proti gripi v zadnjih letih pri nas, preverite v videu spodaj.
Edino učinkovito sredstvo proti gripi je cepljenje
Zdravilo, ki bi v organizmu pobilo virus gripe, ne obstaja. Kot vemo, antibiotiki pri zdravljenju virusnih obolenj niso učinkoviti, zato jih nima smisla predpisovati. Izjema so redki primeri zapleta, ki lahko spremlja gripo, to je bakterijska pljučnica. V tem primeru se bolnika zdravi tudi z antibiotiki.
Najučinkovitejše sredstvo v boju proti gripi je cepljenje.
Obstajajo sicer protivnetna zdravila za lajšanje gripe, ki lahko nekoliko omilijo in skrajšajo potek bolezni, a le če jih začnete jemati prvi ali drugi dan izbruha bolezni. Zdravniki sicer tovrstna zdravila predpišejo predvsem bolnikom rizičnih skupin oziroma tistim, ki se zaradi težje oblike bolezni ali zapletov zdravijo v bolnišnici.
Večinoma pa je takrat, ko zbolimo za gripo, tako, da si z različnimi zdravili in pripomočki lajšamo težave – povišano telesno temperature, bolečine in glavobole, zamašen nos, boleče grlo –, počivamo in čakamo, da bolezen izzveni.
Edino zares učinkovito sredstvo v boju proti gripi pa je cepljenje. Tega je smiselno opraviti že pozno jeseni – oktobra ali novembra, ko gripa še ni na pohodu. "Po cepljenju namreč traja teden ali dva, da naš organizem razvije protitelesa, torej niste zaščiteni takoj, še isti hip, ko vas zbodemo. S tega vidika je tudi zelo pomembno, da se v tem času, ko vaše telo izdeluje protitelesa, pazite, da ne staknete kakšne druge okužbe ali celo gripe," opozarja dr. Kopčavar Guček.
Ko je enkrat v državi razglašeno stanje epidemije, cepljenje ni več mogoče. A epidemije za zdaj pri nas še ni, zato se lahko še vedno cepite. To je priporočljivo sploh za prej omenjene rizične skupine. Cepljenje proti gripi pa je treba obnavljati vsako leto, ker se virusi gripe spreminjajo, zato morajo strokovnjaki vsako leto izdelati novo cepivo.
Možnost okužbe z virusom gripe lahko zmanjšamo z dobrimi higienskimi ukrepi.
Pomembna je tudi preventiva
Poleg cepljenja je pri preprečevanju prenosa gripe pomembna tudi preventiva. Možnosti, da se okužimo, lahko vsaj do neke mere zmanjšamo sami, če izvajamo naslednje preventivne ukrepe:
- Jejte zdravo hrano z veliko sveže zelenjave in sadja, da imunski sistem podkrepite s potrebnimi vitamini in minerali. Ne pozabite tudi na probiotike, saj so tudi ti pomembna podpora imunskemu sistemu.
- Vsak dan se gibajte na svežem zraku, izogibajte se zaprtim prostorom z veliko ljudmi, kot so igralnice, kopališča, nakupovalni centri.
- Redno zračite prostore, kjer se zadržujete – tako doma kot v službi.
- Kašljajte in kihajte v rokav.
- Večkrat si temeljito z milom in toplo vodo umijte roke, po potrebi jih tudi razkužite z razkužilom.
- Če doma kdo od družinskih članov zboli, dobro čistite vse površine, kjer se lahko zadržujejo kužne kapljice. Izogibajte se tudi tesnim stikom z bolnikom – poljubljanje, pitje iz istega kozarca, uporaba istega jedilnega pribora …
Še nekaj podatkov o razširjenosti gripe pri nas in v preostali Evropi smo za vas zbrali v grafiji spodaj.
