SiolNET. Trendi Zdravje
2,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger
pogovor z dr. Janjo Schweiger Nemanič

Cepivo proti covidu-19 ni edino, za katero je bilo sprva nizko zanimanje

2,14

termometer

HPV, cepivo
Cepljenje proti HPV so opravili med šolskim letom oziroma do konca junija, zato zadržkov o cepljenju proti bolezni covid-19 ni. Foto: Getty Images

Cepljenja proti drugim boleznim se med pandemijo novega koronavirusa niso ustavila, pojavlja pa se vprašanje o možnosti cepljenja proti HPV v obdobju, ko se spodbuja cepljenje proti bolezni covid-19. Zdravnica je ob tem spomnila, da je bilo nekoč zanimanja za cepljenje proti HPV, klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoku prav tako zelo malo.

janez Poklukar, minister za zdravje RS. Novice Poklukar: Korakamo proti četrtemu valu, zato je ključno, da se cepimo #video

V obdobju pandemije novega koronavirusa ne smemo pozabiti na cepljenja proti drugim boleznim. V zadnjem času je mogoče zaznati zlasti veliko zanimanja za cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV), zastavljajo pa se vprašanja o tem, kako je to cepivo združljivo s cepivom proti bolezni covid-19. Okužba s HPV je ena od najpogostejših spolno prenosljivih okužb, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije.

Dr. Janja Schweiger Nemanič, šolska zdravnica iz Zdravstvenega doma Ljubljana Šiška, poroča, da se je cepljenje proti HPV opravilo med šolskim letom oziroma do konca junija, zato zadržkov, povezanih s cepljenjem proti bolezni covid-19 ni. "Deklice so v 6. razredu ob sistematskem pregledu prejele v oktobru prvi odmerek in po šestih mesecih drugi oziroma zadnji odmerek. Če so bile cepljene po 15. letu starosti, so prejele tri odmerke v razmiku nič, dva in šest mesecev."

Glede cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) pa se priporoča 14-dnevni razmik med cepljenjem proti bolezni covid-19 in KME. Enako je s preostalimi cepljenji, sporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): "Priporoča se razmik 14 dni med različnimi cepljenji, ampak to predvsem z vidika spremljanja neželenih učinkov."

Cepljenje z devetvalentnim cepivom je namenjeno preprečevanju predrakavih anogenitalnih sprememb (na materničnem vratu, zunanjem spolovilu, nožnici in zadnjiku) ter raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, ki je posledica okužbe z nekaterimi onkogenimi genotipi HPV, od starosti devet let. Cepljenje se opravi z dvema ali s tremi odmerki cepiva glede na starost ob začetku cepljenja.

Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pri deklicah in ženskah, preden imajo prve spolne stike in tako še niso bile izpostavljene okužbi s HPV. V tej starosti je cepivo tudi bolj imunogeno kot pri starejših. Deklica, ki ni bila cepljena, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolela za predrakavimi spremembami ali rakom materničnega vratu, in večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po njihovem zdravljenju. Cepljenje proti HPV za dečke je bilo v Sloveniji do zdaj samoplačniško, a se bo to z naslednjim šolskim letom spremenilo.

Cepivo HPV je v naš nacionalni program vstopilo pred 12 leti in je prvo prostovoljno cepljenje, ki ga priporoča in plača država, pojasnjuje dr. Schweiger Nemanič in dodaja, da so tudi za to cepivo ljudje potrebovali dlje časa, da so ga sprejeli.

"Sprva se je zelo malo staršev deklic odločalo za cepljenje, s pravilnim ozaveščanjem staršev prek šole na roditeljskih sestankih in s predavanji pa se je precepljenost močno dvignila. Zanimanje za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoku je bilo sprva tudi zelo nizko."

Večina okužb s HPV poteka brez simptomov, saj okužb običajno ne spremljajo vidni klinični znaki. Večina okužb s HPV poteka brez simptomov, saj okužb običajno ne spremljajo vidni klinični znaki. Foto: Getty Images

Pandemija vplivala na znižanje precepljenosti

Slovenija se je konec lanskega leta pridružila globalni strategiji, ki jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija, s katero se je zavezala v naslednjem desetletju doseči 90-odstotno precepljenost deklic do 15. leta starosti proti HPV, 70-odstotno pregledanost žensk v presejalnem programu in ustrezno zdraviti 90 odstotkov žensk s predrakavimi spremembami in rakom materničnega vratu (RMV).

Zadnja dva cilja je naša država s programom ZORA že dosegla. Največji izziv v tem desetletju bo zagotoviti 90-odstotno precepljenost deklic do 15. leta starosti proti HPV, trenutno je 58,5-odstotna.

Tudi za cepivo proti HPV so ljudje potrebovali dlje časa, da so ga sprejeli, pojasnjuje dr. Janja Schweiger Nemanič. Tudi za cepivo proti HPV so ljudje potrebovali dlje časa, da so ga sprejeli, pojasnjuje dr. Janja Schweiger Nemanič. Foto: Osebni arhiv Na to je vplivala tudi pandemija. "Znižanje precepljenosti proti HPV je bilo relativno. Zakaj? Ko se je zgodilo zaprtje države marca 2020, veliko šolskim zdravnikom še ni uspelo opraviti sistematskih pregledov šolarjev in tudi otrok v 6. razredu. Decembra in januarja 2020 je bilo veliko otrok bolnih in smo glede na odredbo sistematske preglede lahko začeli delati po ponovnem odprtju šole, torej v začetku maja in junija 2020. Nekateri razredi so bili pregledani še v septembru. Razmik med prvim in drugim odmerkom pa je šest mesecev in tako so bile deklice cepljene, vendar niso zajete v pravo statistično časovnico, to je 31. avgust, ko je konec šolskega leta. Tiste deklice, ki so se odločile za cepljenje proti HPV, so tako dobile prvi odmerek v maju oziroma juniju in drugega v decembru," pojasnjuje zdravnica.

A že letos se bo odstotek lahko popravil, saj so se šolski zdravniki in pediatri razveselili, da so po dolgoletnih naporih in prizadevanjih dosegli, da je v novem šolskem letu 2021/22 cepljenje proti HPV priporočljivo in ga plača država tako za deklice kot za dečke.

"To je novo, saj smo do zdaj dečke cepili samoplačniško. Okužba s humanim papilomavirusom se dotakne tako deklic kot dečkov in lahko povzroči predrakave in rakave spremembe pri obeh spolih. Dečki imajo drugačno imunost in po okužbi virus prenašajo dalje. V zadnjih letih se je povpraševanje za njihovo cepljenje povečevalo in so se starši začeli zavedati nujnosti in pomembnosti cepljenja dečkov."

NIJZ sicer zbira tudi podatke o cepljenju, ki so objavljeni na njihovi spletni strani pod Spremljanje precepljenosti (deleža cepljenih). Podatki se zbirajo ob koncu leta/sezone in se objavljajo za nazaj.

Večina okužb s HPV poteka brez simptomov, saj jih običajno ne spremljajo vidni klinični znaki. Poznamo nizko- in visokotvegane genotipe virusov HPV. Zadnji povzročijo 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu (RMV) pri ženskah, od 70 do 90 odstotkov raka nožnice in zadnjika, ta prizadene tudi moške, in 47 odstotkov raka penisa. Moški nimajo sistemskega spremljanja, kot ga poznamo ženske, in so slabo seznanjeni s problematiko HPV. Moški imajo tudi slabšo naravno imunost proti HPV, kar pomeni, da proizvedejo manj protiteles kot ženske. Okužbe se najpogosteje pojavijo na začetku spolno aktivne faze življenja in so najpogostejše pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. Prav zato vsako poletje zdravniki posebej poudarjajo, naj bomo pri spolnosti zaščiteni.

Popolne zaščite pred okužbo s HPV ni. Strokovnjaki dekletom in fantom svetujejo dosledno upoštevanje pravil zdrave spolnosti (ABC).
A: Abstinenca oziroma odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti in s partnerjem/partnerico, ki ga/jo poznajo in mu/ji zaupamo,
B: bodi zvest,
C: uporabi kondom. Uporaba kondoma sicer zmanjša verjetnost za okužbo, a je popolnoma ne prepreči, saj je zanjo dovolj že stik s kožo ali sluznico okuženega. Najboljša zaščita pred okužbo s HPV je vsekakor pravočasno cepljenje, torej pred prvim spolnim odnosom.

Gud vajb je gibanje, ki ozavešča in ponuja različne informacije o virusih HPV, njegovih posledicah in možnostih cepljenja proti virusom HPV. V center svojega delovanja je postavil odpiranje prostora za varno in iskreno komunikacijo, izmenjavo izkušenj žensk in moških, ki so se s HPV virusi že srečali, ter omogočil dostop do odgovorov zdravnikov, ki se redno oglašajo na vprašanja skupnosti. Gud vajb je gibanje, ki ozavešča in ponuja različne informacije o virusih HPV, njegovih posledicah in možnostih cepljenja proti virusom HPV. V center svojega delovanja je postavil odpiranje prostora za varno in iskreno komunikacijo, izmenjavo izkušenj žensk in moških, ki so se s HPV virusi že srečali, ter omogočil dostop do odgovorov zdravnikov, ki se redno oglašajo na vprašanja skupnosti. Foto: Arhiv gud vajb

"Ljudje potrebujejo čas, da razmislijo o novem cepivu"

Na vprašanje, ali meni, da bi se lahko znižala precepljenost tudi katerih drugih bolezni, zdravnica odgovarja, da ne. "To bi bil korak nazaj, poleg epidemije bolezni covid-19 si ne želim še kakšne druge epidemije. Leta 2019 smo v decembru in januarju zaznali obsežno zbolevanje za gripo, epidemija za gripo ni bila nikoli razglašena, a smo februarja 2020 dobili SARS-CoV-2."

Letošnjo zimo nas je malo skrbelo, kako bo z gripo, zato smo bili tudi na to pripravljeni. Očitno so nošenje mask, razkuževanje, fizična razdalja in omejitev javnega življenja pripomogli k temu, da se je gripa umaknila.

Ob tem opaža, da so bili bolniki na začetku epidemije zelo hvaležni za vsak nasvet, bili so potrpežljivi, zdaj pa sta se mednje naselila nekakšna jeza in nezadovoljstvo. "Ljudje zelo težko sprejmejo te omejitve."

Cepljenje je zelo občutljivo področje in je morda prav, da ločimo nova in stara cepiva, še pravi in razlaga, da so "stara cepiva tista, ki jih ljudje zelo dobro poznajo, nekateri se še spomnijo posledic, ki so jih imeli otroci, ki so preboleli otroško bolezen, ker niso bili cepljeni".

Cepiva nove dobe pa so cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), HPV, pnevmokoku in v zadnjem letu cepljenje proti bolezni covid-19. "Sama opažam, da ljudje potrebujejo čas, da razmislijo o novem cepivu, da informacije ponotranjijo. Zelo pomembno je, da dobijo strokovno jasne informacije, ki so jim povedane večkrat in na njim razumljiv način. Odločitev je na koncu na njihovi strani, prav tako tudi odgovornost za posledice necepljenja."

Ravno v zadnjem obdobju lažne novice delajo veliko škodo. Pri ljudeh, ki jih te novice najprej spravijo v dvom, se pozneje pojavi strah, potem pa še jeza.

Največ dvomov povzroča neenotnost strokovne javnosti, opaža, "zato ljudje začnejo dvomiti, tako pa se med ljudi vneseta nemir in strah". Ob tem poudarja, da so "zelo pomembna stališča, da se ljudje pri svojem osebnem zdravniku pogovorijo in razčistijo nejasnosti in dileme".

Tako kot se dogaja pri cepivu proti bolezni covid-19, je bilo tudi zanimanje za cepljenje proti HPV, klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoku pred leti zelo nizko. Tako kot se dogaja pri cepivu proti bolezni covid-19, je bilo tudi zanimanje za cepljenje proti HPV, klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoku pred leti zelo nizko. Foto: Getty Images

Moramo se vprašati, ali želimo normalno življenje jeseni

Dr. Schweiger Nemanič ob pandemiji novega koronavirusa poudarja, da moramo zaščititi rizične skupine vseh starosti ter pri sebi razčistiti in se vprašati, "ali želimo normalno življenje v jeseni, brez zapiranja šol in vrtcev, brez ustavitve javnega življenja, da bomo lahko obiskovali svoje starše ... Odgovornost je na naši strani. Sami se bomo morali odločiti".

Osebno mislim, da smo se prehitro spustili z vajeti in nismo ostali previdni z masko, razkuževanjem in fizično razdaljo. V začetku junija sem bila v tujini. Strogih omejitev, ki sem jih bila deležna in videla, ni bilo pri nas nikoli, niti v najhujši pandemiji. Ali želimo, da se življenje vrne v stare, prenovljene tirnice?

"Če si tega želimo, bomo morali sprejeti in se držati omejitev, pretehtati pa moramo, kaj deluje, da se bomo čim prej vrnili v približno normalno življenje," poudarja. "Ali smo veseli, da je kdo zraven nas prehlajen in kašlja? Kolikokrat pa smo si v preteklosti nadeli masko? Redko. Ali niso starši nejevoljni, ko pripeljejo zdravega otroka v vzgojno-varstveni zavod, tam pa je polno otrok, ki pokašljujejo oziroma so okuženi?"

Ko zbolimo, je prav, da ostanemo doma, se pozdravimo in gremo zdravi nazaj v svoje delovno okolje. Morda smo bili pri nekaterih higienskih ukrepih na splošno malo malomarni. 

Za konec poudarja, da mora zdravje postati vrednota, za katero smo sami dolžni skrbeti in ga varovati, če ga lahko. "Dovolj gibanja, zdrava prehrana in temeljni higienski ukrepi, razkuževanje, razdalja in maska ter cepljenje."

Janez Poklukar Novice Poklukar k cepljenju poziva tudi prebolevnike Ursula von der Leyen Novice Von der Leynova: Izpolnjen cilj 70 odstotkov cepljenih odraslih Cepljenje v Izraelu Novice Slovenija med slabšimi pri cepljenju. Za nami še pet držav.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin