Ali umetniško ustvarjanje vpliva na zdravje in dolžino življenja?

Kot kaže nizozemska raziskava, objavljena v spletnem časopisu Plos One, so umetniki tega obdobja živeli relativno dolgo, čeprav so pripadali srednjemu družbenoekonomskemu razredu, ki je običajno živel v urbanih območjih s slabimi življenjskimi razmerami. To po prepričanju omenjenih znanstvenikov nakazuje, vendar ne dokazuje, da bi lahko bila ustvarjalna dejavnost za zdravje zelo koristna tako takrat kot dandanes. Tudi nekatere sodobne študije namreč ugotavljajo koristnost umetniškega ustvarjanja za zdravje. Ena izmed njih iz leta 2002 na primer ugotavlja, da igranje glasbe krepi imunski sistem.

Kiparji in slikarji niso imeli takšne življenjske dobe Nizozemski znanstveniki z Leyden Academy on Vitality and Aging v svoji raziskavi še ugotavljajo, da tako dolge življenjske dobe niso mogli pričakovati takratni vizualni umetniki, predvidevajo, da zaradi strupenih snovi, ki so jih odkrili v barvah tega obdobja. Drugim umetnikom so se v pričakovani življenjski dobi približale naslednje generacije slikarjev in kiparjev, rojenih med letoma 1850 in 1899.

V 18. in 19. stoletju je večina umetnikov živela v urbanih območjih, kjer so živele tudi njihove stranke in občinstvo. Takratna urbana središča so imela visoko stopnjo smrtnosti, in sicer zaradi slabih sanitarnih razmer in epidemij nalezljivih bolezni. Umetniki tega obdobja so običajno izhajali iz družin iz srednjega družbenega razreda in imeli le malo možnosti za mobilnost navzgor. Številni glasbeniki so si bili prisiljeni najti dodatno zaposlitev, da so preživeli.

Sicer pa so nizozemski znanstveniki v okviru omenjene raziskave preučili podatke 12.159 moških akustičnih, literarnih in likovnih umetnikov, ki so bili rojeni med letoma 1700 in 1899 v državah Beneluksa, ki jih opisujejo kot regijo z bogato tradicijo umetniškega ustvarjanja. Njihov osnovni namen je bil primerjati pričakovano življenjsko dobo v starosti 50 let za tri družbene skupine: socialno-ekonomsko elito, srednji razred in umetnike.

Le malo stvari tako stimulira um in srce kot umetnost Znanstveniki poudarjajo, da z omenjeno študijo niso dosegli nobenih končnih sklepov o učinkih umetniškega ustvarjanja na zdravje in staranje, saj zato nimajo dovolj dokazov, obstajajo pa tudi številne nejasnosti, na primer to, da so pozneje v preučevanem obdobju pisatelji in znanstveniki izgubili "prednost" v pričakovani življenjski dobi zaradi neznanih razlogov. Kot eno od mogočih razlag znanstveniki navajajo vzpon industrializacije, s čimer so bila glasbila nenadoma na voljo veliko širši populaciji.

Avtorji te študije so izrazili upanje, da bodo njihovi rezultati navdihnili znanstvenike v drugih državah, da se bodo lotili iskanja podobnih vzorcev. Ob tem so poudarili, da zagotovo lahko rečemo, da naše misli in čustva vplivajo na naše zdravje ter da le malo stvari tako stimulira um in srce kot umetnost.