Pevec skupine Niet Borut Marolt po 20 letih prireja koncert s svojo mladostniško skupino Prisluhnimo tišini

Rovte in z njimi vsa Slovenija bodo po 20 letih tišine v soboto, 7. junija, lahko znova prisluhnile svoji nekdaj zelo priljubljeni rockovski skupini Prisluhnimo tišini, ki jo je peterica fantov iz Rovt nad Logatcem ustanovila leta 1993. Med njimi tudi Borut Marolt, pevec skupine Niet, s katerim smo se v pogovoru preselili v davno leto 1993, obudili spomine na začetek ustvarjanja rovtarskih punkerjev in na njegovo mladost v Rovtah. 

Borut Marolt Foto: STA

Obuditev Prisluhnimo tišini po več kot 30 letih od začetka in 20 letih od konca delovanja. Kaj vas je poklicalo, da ste prekinili tišino, vstali kot feniks iz pepela in se znova zbrali, če prav vem, za en sam koncert?

Poklicala nas je Jerica Cigale, predsednica Športnega društva Kovk Rovte, in rekla: "Jaz bi vas ponovno rada združila, preden se umaknem s položaja predsednice." Usedli smo se skupaj, rekli "da" in to je bilo to. Prvič smo se zbrali že pred dvema letoma in nameravali koncert prirediti že lani, a zaradi obnove igrišča nismo dobili prostora. Tako smo vadili že lani pozimi in nadaljevali letos spomladi, ko sem z Nieti zaključil turnejo Izštekani. (Ob praznovanju 40. obletnice so se z Nieti odpravili na akustično turnejo, poimenovano po zadnjem singlu V bližini ljudi. Premiero so izvedli v oddaji Izštekani na Valu 202, v živo pa so imeli koncerte v osmih slovenskih mestih, op. a.)

Koncert bo velik izziv za organizatorje: "Radi bi obudili malo rocka v Rovtah" 

Jerica Cigale Foto: Neža Dolmo Zakaj so člani skupine Prisluhnimo tišini za koncert po 20 letih obuditve skupine izbrali prav Rovte, nam ni treba dodatno pojasnjevati, bo pa, glede na to, da so nekdaj polnili velike koncertne dvorane in da jim bo znova želel prisluhniti marsikateri nostalgični poslušalec od blizu in daleč, izvedba tako velikega koncerta velik izziv za organizatorje – Športno društvo Kovk Rovte, ki ga je več let aktivno vodila Jerica Cigale. Za konec delovanja v društvu je želela prirediti še en rock koncert, sicer pa se je s funkcije predsednice nedavno poslovila in vodstveno palico predala mlajši ekipi. 

"Če imaš dobro ekipo za sabo, se vse da. Je pa to velik finančni zalogaj. Zadnji večji koncert je v Rovtah je bil leta 2017, ko smo imeli dvodnevni koncert Rock in Rovte. Radi bi obudili malo rocka v Rovtah in potešili željo po tovrstnem koncertu v domačem kraju," je povedala Cigale. 

Prve vstopnice so pošle kot za med, zadnje pa so še vedno na voljo. Kupiti jih je mogoče na Mojekarte.si, kjer stanejo 15 evrov, na dan dogodka pa jih bodo na prizorišču prodajali po 18 evrov.

Preseliva se v davno leto 1993 – leto, ko je nastala prvotna zasedba skupine Prisluhnimo tišini. Kolikor vem, ste ustanovni člani pretežno živeli v središču Rovt in se verjetno veliko družili. Kako pa ste prišli do ideje, da ustanovite skupino?

Jaz sem sicer v Rovtah živel kot otrok, potem pa sem bil v Ljubljani, v Rovtah pa sem preživljal konce tedna in počitnice. Že od nekdaj sem se navduševal nad glasbo, v prvem letniku gimnazije sem bil član šolskega benda, preostali fantje pa so se dobivali tukaj v Rovtah in vadili. Kako točno smo se zbrali skupaj in ustanovili bend, se ne spomnim povsem. Mislim, da so Boštjan, Marko in Roman potrebovali pevca, in ponudil sem se, da bom pel. In tako se je začelo. Začeli smo zelo zelo iz nič. Imeli smo ojačevalec za dve kitari in za vokal, Boštjan je prve bobne kupil od mojega sošolca, prej pa je tolkel na prazne pločevinke od barv. Res smo bili še otroci.

Vaje smo imeli pri Boštjanu Čuku - Bubi, on je bobnal, Marko Trček, ki je živel sto metrov stran, je bil na kitari, Roman Košir, njegov sosed 30 metrov stran, je bil na bas kitari, Jernej Šemrov na ritem kitari je bil moj sosed 50 metrov stran, jaz pa sem bil vokalist. To smo bili fantje, ki smo se tako ali tako družili vsa poletja, skupaj preživljali konce tedna, počeli neumnosti in lahko rečem, da nas je glasba rešila.

Na začetku ste preigravali tuje pesmi, potem pa ste imeli tudi svoje.

Ena prvih pesmi, še preden smo začeli preigravati tuje, je bil naš, a ga nikoli nismo nikjer posneli. Imenuje se Zguba cajta. Sicer pa smo preigravali to, kar smo poslušali in kar ni bilo prezahtevno. Glede na to, da smo se še učili, je treba vedeti, da ne moreš začeti s prezahtevnimi pesmimi. Večinoma smo igrali slovensko glasbo – Pankrte, Niete, od tujih pa tudi bolj punk orientirane pesmi, na primer Sex Pistols.

Se spomnite svojega prvega občinstva? Za koga in komu ste najprej igrali?

Da, da, seveda se. Prvo občinstvo smo začenjali dobivati na vajah, v prostoru, kjer smo vadili. To je bila polklet z enim oknom. Na tem mestu so se začeli zbirati naši prijatelji in nas poslušali. Velikokrat se je potem naš mini koncert prelevil v žur. Izven tega "placa", kot smo mu rekli, pa smo imeli prvi nastop v neki hiši v Žejni dolini, prav tako za prijatelje. Mislim, da je bil to žur za prvi maj. Znali smo zaigrati devet komadov, zaigrali smo devet komadov, in ker so ljudje želeli še, smo še enkrat zaigrali devet komadov.

Prvi javni nastop pa smo imeli v okrepčevalnici pri Slavcu v Rovtah. V spodnjem nadstropju pod gostilno je bil prostor z biljardnimi mizami. Pospravili so jih in potem smo tam imeli koncert.

Pevec skupine Niet Borut Marolt je v mladosti veliko časa preživel v Rovtah nad Logatcem in s fanti z vasi – Boštjanom Čukom, Jernejem Šemrovom, Romanom Koširjem in Markom Trčkom – ustanovil skupino Prisluhnimo tišini. Foto: Osebni arhiv

Kako so nastajali vaši komadi? Kje ste dobili navdih za besedila?

Glasbo je na začetku več ali manj ustvarjal Marko, besedila sem pisal jaz, potem pa sta v bend prišla brata Toni in Borut Šemerl iz Logatca in pri pisanju pomagala tudi onadva. Zamenjala sta Jerneja in Marka. Skratka, bil je nekakšen miks.

Navdih za pesmi je bil najstniški. "Mulc kot mulc", ko se ti po glavi podijo neke melodije in besedila. Pri pisanju se na začetku malo mučiš. Malo mi je bilo tudi nerodno in nisem bil dovolj samozavesten, zato sem pisal v angleščini, razen komad Zguba cajta je bil napisan v slovenščini. Sem pa nekatere komade, ki sem jih sprva napisal v angleščini, kasneje prevedel v slovenščino. Recimo komad 3. december je bil najprej Fire in the sky. Potem pa pridobiš samozavest, nisi zadovoljen z vsem, kar narediš, in tako se izpiliš. Prva plošča (Tihožretje – 1999) je bila še malo "trda", druga (Raj – 2001) pa je bila boljša.

Pesem 3. december je ena vaših najbolj prepoznavnih pesmi in ima prav posebno zgodbo.

Da, to je pesem, ki smo jo napisali, ko je naš prijatelj tragično umrl. Zame pa tudi za druge fante je bila to prva takšna izkušnja s smrtjo, prva takšna tragedija. Jaz sem imel še sošolko, ki je tudi umrla v srednji šoli, ampak s prijateljem iz Rovt smo bili več skupaj, se več družili. To je stvar, ki te zadene. Spomnim se, da sem se peljal na troli in po glavi se mi je začela vrteti neka melodija. Nisem se mogel spomniti, od kod je ta melodija, nato pa sem se spomnil, da je moja. Hkrati se mi je v mislih porajalo tudi že besedilo in ta pesem je bila potem čisto naravno, če tako rečem, posvečena Ediju.

Kaj kmalu ste se prebili na večje odre. Leta 1999 ste izdali svoj prvi album Tihožretje, že dve leti pozneje pa album Raj. Tadva sta vas tudi ponesla na največje slovenske odre, na leto in pol dolgo turnejo po Sloveniji z Big Foot Mamo. Ste si sploh predstavljali, da vas bo igranje, prepevanje po rovtarskih kleteh poneslo na velike odre kot denimo Križanke, odre televizijskih oddaj na RTV?

Ne, seveda si nismo. Vse je bilo, recimo temu, naključje. Mi smo radi igrali in hodili naokrog. Povsod, v vsaki luknji smo igrali. Vmes so bili tudi odri, ampak večinoma smo igrali po luknjah. Najpomembnejši preskok pa se je zgodil, ko smo spoznali Zdravka Toplaka, menedžerja skupine Big Foot Mama. To se je zgodilo, ko je v Rovtah v dvorani bil koncert Big Foot Mame, in mi kot domačini smo igrali kot predskupina. Toplaka takrat sicer ni bilo na koncertu, je pa bil nekdo drug in mu omenil nas, pa tudi člani Big Foot Mame so omenili, da bi bili primerni za njihov redni predbend. Kmalu smo imeli probo in ta proba je bila videti tako, da je Toplak v diskoteki na Trebiji priredil rock večer, na katerem sta igrala dva benda. En bend smo bili Prisluhnimo tišini, drugi pa WellBlott, rockerji s Koroške, katerih član je bil tudi Mate Brodar (občasni back vokalist pri Magnificu, sodeloval je tudi z Anžetom Langusom Petrovićem v duetu Da Phenomena, op. a.). Skratka, menedžer Big Foot Mame je priredil ta večer in tja poslal dva svoja človeka. Eden je pobiral vstopnino, drugi je pa je, recimo temu, meril utrip žura. In tako smo bili mi očitno boljši in jih prepričali, čeprav pri muziki ne moreš biti boljši. 

Čez nekaj dni me je Toplak poklical in povedal, kakšni so pogoji. Ti so bili, da igramo skoraj zastonj, ker je to za nas reklama, dobili smo le za potne stroške. No, ampak mi smo bili zelo veseli in smo seveda takoj pristali na sodelovanje. Tako smo eno leto in pol igrali z Big Foot Mamo po vsej Sloveniji. Če so oni imeli 150 koncertov, smo jih mi z njimi naredili polovico. Takrat smo dobili kilometrino, včasih smo imeli tudi po dva špila na večer. Navadiš se odra in ni ti več nerodno. To mi je prišlo zelo prav za takrat, ko sem začel sodelovati z Nieti.

Po letu in pol igranja z Big Foot Mamo ste postali prepoznavni po vsej Sloveniji. Vam je to omogočilo več samostojnih koncertov?

Niti ne. Takrat so sceno obvladovali menedžerji, in če nisi bil pri enem od menedžerjev, potem nisi imel koncertov. Menedžerjev pa je bilo takrat štiri ali pet. Zdaj je tega manj, saj je več organizatorjev, študentskih klubov, ki organizirajo stvari. Takrat pa tega ni bilo. Menedžer Big Foot Mame Toplak je leta 2000 umrl in potem za nas ni bilo več prostora. Big Foot Mama so šli k Janiju Jerantu, torej k mojemu zdajšnjemu menedžerju. Ko sem ga jaz poklical, ali bi sodelovali, pa ni bil zainteresiran.

In to je bil povod, da ste prenehali delovati?

Ja, nimaš več koncertov in se ti vse skupaj zdi brez zveze. Delali smo že material za novo ploščo, torej tretjo, v studio v Dekane smo šli na snemanje, delali smo z Žarkom Pakom tako kot prej. Glasba s tretje plošče bi bila še en korak naprej, ampak če nimaš koncertov, ne vidiš več smisla. Tisto leto, preden smo razpadli, smo morda igrali še trikrat.

"Glasba s tretje plošče bi bila še en korak naprej, ampak, če nimaš koncertov, ne vidiš več smisla," je povedal Marolt. Foto: Osebni arhiv

Tudi po razpadu ste glasbeno aktivni ostali skoraj vsi člani razen Romana Koširja.

Roman ni bil tako zelo v glasbi, Boštjan je bobnal še naprej, saj je bobnarje izjemno težko najti. Igral je pri več različnih skupinah. Brata Šemerl pa sta tako ali tako glasbenika. Toni je igral z Guštijem - Miho Guštinom, kasneje z Via Ofenziva, jaz pa sem tri leta po razpadu skupine dobil vabilo skupine Niet in zdaj z njimi sodelujem že 17 let.

Ste s prvotno zasedbo vmes še kdaj sodelovali, skupaj kaj zaigrali?

Nismo, prav s prvotno ekipo se po razhodu nikoli več nismo zbrali. Marko tako ali tako živi v Nemčiji. Smo se pa vmes zbrali Roman, brata Šemerl, Boštjan in jaz, in sicer pred 12 leti za dva koncerta. Enega smo imeli na igrišču v Rovtah, enega pa v Žireh. Tudi takrat smo nastopili poleg Big Foot Mame.

Koširja bo 7. junija na koncertu v Rovtah nadomestil Primož Arhar, tudi glasbenik iz Rovt.

Poznamo se že od nekdaj. Je odličen glasbenik, igra ogromno različnih instrumentov, je pa tudi odličen pevec. Mislim, da bomo skupaj zares dobro zveneli.

Ponovna obuditev benda, s katerim ste začeli graditi svojo karierno pot, za vas gotovo pomeni več vračanja v domači kraj. Kako doživljate vrnitev, Rovte in fante po toliko letih ustvarjanja in uspešne glasbene kariere v Sloveniji in širše?

Z Boštjanom in Tonijem sem zmeraj v kontaktu, podobno tudi z Jernejem, tudi, ko ni bil več v bendu. Borut se je odselil iz Logatca in ga vidim malo manj, prav tako Romana, ampak se pa še vedno srečamo. Skratka, mi se videvamo, tako da to zame ni bila velika sprememba.

Rovte pa so videti vedno lepše. Ko sem jaz bil mulc, je bil skozi vas še makadam. Lepe so in vedno se je lepo vrniti. Odkar tukaj nimam več babice, pri kateri sem preživel veliko časa, v Rovtah nimam več nikogar. Zadnji dve leti pa se zaradi benda ponovno malo več vračam.

Sicer pa so tu od nekdaj nastajali neki bendi in tudi danes jih je polno, pa tudi glasbenih družin je veliko – Logarji, Arharji, Cigaleti, Loštreki in še bi lahko našteval. Tukaj je bilo vedno neko, recimo temu, zdravo jedro mularije, ki ne počne le neumnosti, temveč tudi ustvarja. Iz tega se je razvilo, da so se številni pristali pri zelo znanih bendih in imajo ter delajo bogato glasbeno kariero. Tako da so Rovte Sloveniji dale veliko glasbenikov. Zelo podobno tudi Logatec.

Borut Marolt, dolgoletni pevec skupine Niet, se bo po 20 letih ponovno sestal in priredil koncert s svojo mladostniško skupino Prisluhnimo tišini iz Rovt nad Logatcem. Foto: Mediaspeed

Koncert ste najavili s posebno objavo stare fotografije skupine Prisluhnimo tišini na omrežju Facebook. Kakšni so bili odzivi ljudi, ste vzbudili presenečenje med ljudmi, ko so izvedeli, da se boste ponovno zbrali in pripravili koncert?

Jaz rad malo provociram in ne povem vsega takoj. Objavil sem fotografijo in napisal samo: "Tole bom pustil tukaj". In potem se je vsulo, vsulo se je. Tisti, ki me poznajo, vedo, da ne bom nečesa objavil kar tako, ampak se bo nekaj zgodilo.

Kakšen koncert obljubljate za 7. junij? Stare uspešnice, morda kak nov komad?

Vse stare komade bomo odigrali razen enega in še kaj zraven. Bo kar veliko programa. Če hočeš doživeti halo efekt, moraš pustiti, da stvari do koncerta ostanejo samo v bendu.

Kdo bo še nastopil poleg vas, koga boste povabili v goste kot predskupino?

Povabili bomo tri predskupine, tri bende, dva iz Rovt, eden pa je iz bližnje Zaplane. Če si v Rovtah, igrajo rovtarski bendi.

Kakšna pa bo vaša pot po koncertu 7. junija? Je to novi konec do naslednje obletnice ali vendarle nameravate nadaljevati skupno delo?

Bom povedal čisto po resnici. To je naš edini koncert. Ne vemo, ali se bomo še kdaj zbrali, mogoče ja, mogoče ne. Letos bo to zagotovo edini koncert in zato, tisti, ki bo zamudil, bo zamudil. Treba se je zavedati, da smo vsi v službah. Jaz sem trenutno celo v dveh.

Trendi "Diska je konec, začenja se pank!" 40 let pozneje Niet spet v Trstu.

Trendi 40 let skupine Niet: Še vedno smo živi. Vsaj nekateri.

Trendi Umrl je Aleš Češnovar, soustanovitelj Nietov