Torek, 20. 5. 2025, 6.00
22 ur, 42 minut
Skolioza in fizioterapija: ključ do uspešnega okrevanja
Skolioza hrbtenice je kompleksna tridimenzionalna deformacija, ki lahko pomembno vpliva na telesno držo in biomehaniko gibanja. Čeprav blažje oblike pogosto ne povzročajo hujših težav, je zgodnje prepoznavanje ključnega pomena za preprečevanje njenega napredovanja in dolgoročnih zapletov. Pravočasna diagnostika in individualno prilagojena fizioterapevtska obravnava predstavljata temelj uspešnega zdravljenja, ki bolnikom omogoča ohranjanje kakovosti življenja ter zmanjševanje bolečin in funkcionalnih omejitev.
Kaj je skolioza hrbtenice?
Hrbtenica je sestavljena iz 33 vretenc, razporejenih v vratni, prsni in ledveni del. V zdravem stanju so ta vretenca vertikalno poravnana, kar omogoča pravilno telesno držo in gibanje.
Pri skoliozi pride do stranskega zamika in rotacije vretenc, kar funkcionalno poruši ramenski in medenični obroč ter vpliva na vzorec hoje in obremenjevanje telesnih struktur. Najpogosteje se ukrivljenost pojavi v prsnem ali ledvenem delu, oblikuje krivino v obliki črke C, redkeje S in je levostranska.
Kdaj se pojavi?
Najpogostejša oblika je adolescentna skolioza, ki nastane ob hitri rasti med desetim letom in koncem pubertete. Pri odraslih pa se skolioza lahko pojavi zaradi degenerativnih sprememb.
Čim mlajši je otrok ob postavitvi diagnoze, tem večje je tveganje za napredovanje. Pri deklicah, katerih rast še ni zaključena, je tveganje za poslabšanje še večje.
Kako prepoznati skoliozo?
Skolioza se pogosto razvija postopoma, zato je v zgodnjih fazah ni vedno lahko prepoznati. Eden prvih znakov je vidna asimetrija telesa – na primer, ena rama je višje kot druga, lopatica izraziteje štrli, ali pa je telo rahlo nagnjeno v eno stran. Prav tako je lahko opazen neravnovesni položaj bokov ali prsnega koša.
Poleg telesnih sprememb se lahko pojavijo tudi bolečine, zlasti v hrbtu, ki se okrepijo pri dolgotrajni obremenitvi ali sedenju. Čeprav blažje oblike skolioze pogosto ne povzročajo hujših težav, pa nepravilno zdravljene ali napredujoče krivine lahko vodijo do resnejših posledic. Krivine, večje od 45 stopinj, lahko vplivajo na delovanje pljuč in srca, saj spremenjena oblika prsnega koša pritiska na notranje organe.
Zato je še posebej pomembno zgodnje odkrivanje, zlasti v otroštvu, ko hrbtenica hitro raste. Če skolioza ni pravočasno prepoznana in obravnavana, obstaja večje tveganje za hitro napredovanje ukrivljenosti, kar lahko dolgoročno vpliva na kakovost življenja posameznika.
Z rednim opazovanjem telesne drže in strokovno oceno se lahko pravočasno uvedejo prilagojeni terapevtski ukrepi, ki preprečijo hujše zaplete in lahko zaustavijo napredovanje bolezni.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje skolioze.
Zakaj nastane skolioza?
Vzroki za skoliozo so lahko prirojeni, genetski ali pridobljeni. Ukrivljenost hrbtenice se lahko pojavi zaradi nepravilnega razvoja vretenc in hrbtenjače, dednih bolezni živčno-mišičnega sistema, močnih poškodb (na primer prometne nesreče) ali motenj v vezivnem tkivu.
Skolioza se najpogosteje razvije v otroštvu, zlasti pred dopolnjenim 16. letom starosti, ko telo hitro raste. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja so:
- starost: najpogosteje se razvije med 10. in 18. letom,
- spol: deklice imajo večje tveganje za napredovanje bolezni,
- družinska anamneza: dedna nagnjenost k skoliozi,
- hitra rast v puberteti,
- nevromuskularne bolezni, kot je cerebralna paraliza,
- slaba moč hrbteničnih mišic, ki zmanjšuje stabilnost.
Razumevanje teh dejavnikov je ključno za zgodnje odkrivanje in pravočasno ukrepanje, saj so možnosti za uspešno obvladovanje bolezni večje, ko se zdravljenje začne v zgodnji fazi.
Vrste skolioze
Skoliozo delimo glede na vzroke in dejavnike tveganja. Poznamo pet glavnih oblik: idiopatsko, kongenitalno, nevromišično, degenerativno in funkcionalno.
Idiopatska skolioza je najpogostejša oblika in predstavlja kar 80 odstotkov vseh primerov. Zanjo je značilno, da vzrok ni znan, vendar se domneva, da ima genetsko osnovo. Razvrščamo jo po starosti:
- infantilna: od rojstva do drugega leta,
- juvenilna: od tretjega do devetega leta,
- adolescentna: nad deset let,
- odrasla: napreduje iz adolescence.
Kongenitalna skolioza je redka in nastane zaradi nepravilnega razvoja vretenc. Prisotna je že ob rojstvu, znaki pa se pogosto pokažejo pozneje. Ni nenavadno, da jo spremljajo težave z ledvicami, mehurjem ali živčevjem.
Nevromišična skolioza nastane zaradi motenj živčnega ali mišičnega sistema, kar oslabi oporo hrbtenici. Pojavlja se pri boleznih, kot so cerebralna paraliza, spina bifida ali okvare hrbtenjače.
Degenerativna skolioza je značilna za starejše od 65 let in je posledica obrabe in staranja tkiv. Spremljajo jo bolečine v križu, mravljinčenje in občutek otopelosti v nogah.
Funkcionalna skolioza ne izvira iz sprememb vretenc, ampak je posledica:
- neustreznega življenjskega sloga,
- različne dolžine nog,
- mišičnega neravnovesja ali
- enostranskih obremenitev.
Uspešno zdravljenje funkcionalne skolioze je odvisno predvsem od odprave vzroka, ki jo povzroča.
Skolioza pri otrocih
Pri otrocih pristop k zdravljenju skolioze vedno zahteva individualno obravnavo, saj je treba upoštevati starost, stopnjo ukrivljenosti in tveganje za poslabšanje. Večina otrok sicer ne potrebuje aktivnega zdravljenja, a za preprečevanje zapletov je ključno redno spremljanje.
V preteklosti se je zmotno verjelo, da se otroška hrbtenica med rastjo sama poravna, vendar lahko ukrivljenost brez nadzora tudi napreduje. Adolescentna idiopatska skolioza se najpogosteje pojavi med desetim letom in zaključkom rasti. Pogosto je neboleča in se prvič odkrije na šolskem ali sistematskem pregledu.
Značilni znaki, ki lahko kažejo na skoliozo pri otroku, vključujejo:
- neenakomerni ramenski liniji,
- izbočeno lopatico,
- razliko v višini bokov ali
- neenakomerno linijo pasu.
Pravočasno prepoznavanje teh znakov omogoča zgodnje ukrepanje in učinkovito obvladovanje stanja.
Skolioza pri odraslih
Pri odraslih je skolioza lahko prisotna brez večjih težav, dokler ne pride do napredovanja ukrivljenosti, ki lahko povzroči bolečine in funkcionalne omejitve. Te spremembe se pogosto izraziteje pokažejo v srednjih letih ali še pozneje.
Med pogostimi znaki so:
- neenakomerna ramena,
- vidna grba,
- razlika v višini bokov.
Bolečina se lahko pojavi zaradi ukrivljenosti hrbtenice ali pritiskov na živce, kar lahko povzroča otrplost, šibkost ali mravljinčenje – zlasti v nogah. V hujših primerih gre lahko za spinalno stenozo, ki vodi v težave z išiasom.
Ker mišice na eni strani telesa delujejo bolj intenzivno, se lahko pojavi utrujenost in mišična šibkost, kar dodatno poslabša ravnotežje in telesno držo.
Dodatni simptomi napredovane skolioze so lahko tudi:
- izguba telesne višine,
- zadihanost,
- hitrejša utrujenost in
- občutek sitosti zaradi pritiska na trebuh.
Ali se skolioza s starostjo poslabša?
S starostjo se skolioza lahko poslabša. Težava je namreč progresivna, kar pomeni, da se brez ustreznega zdravljenja s časom poslabša. Poleg tega se hrbtenica med staranjem še naprej spreminja, kar lahko povzroči bolj izrazito ukrivljenost.
Opazite znake skolioze pri sebi ali otroku? Naročite se na specialistični pregled v kliniki Medicofit in začnite pot do boljše drže in kakovostnejšega življenja.
Kakšne zaplete lahko povzroči skolioza?
Napredovana skolioza lahko privede do številnih resnih zapletov, saj močna ukrivljenost bistveno vpliva na telesno držo, gibanje in delovanje notranjih organov. V teh primerih so telesne asimetrije bolj izrazite, prisotna pa je tudi večja funkcionalna omejenost.
Težave z dihanjem
Pri prsni skoliozi lahko pride do deformacije reber, kar zmanjša pljučni volumen in oteži globoko dihanje. Posledice so najopaznejše pri večjih naporih, ko je telesna dejavnost dolgotrajna.
Omejitve gibljivosti in mišična šibkost
Močna ukrivljenost hrbtenice vodi v omejeno gibljivost in bolečine – predvsem zaradi neenakomerne obremenitve. Ob tem so mišice, ki podpirajo hrbtenico, pogosto preobremenjene na eni strani in oslabljene na drugi, kar vpliva na funkcionalnost in držo.
Motnje živčevja
Nestabilnost vretenc lahko povzroči razteg hrbtenjače in vpliva na motorične ter senzorične funkcije. Pojavijo se lahko nevrološke motnje, težave z ravnotežjem in celo motnje hormonskega sistema.
Slabo ravnotežje
Skolioza lahko oslabi propriocepcijo – sposobnost telesa za zaznavanje položaja v prostoru brez vidnega nadzora. Zaradi telesne asimetrije je pri napredovali obliki pogosto težje vzdrževati ravnotežje, kar vpliva na gibanje, sedenje in splošno stabilnost telesa.
Razširjen diagnostični pregled
Postopek diagnoze skolioze vključuje zbiranje anamneze, fizični pregled in slikovno diagnostiko. Klinični pregled zajema oceno poravnave hrbtenice, krivin, rotacijskih deformacij ter držne simetrije ramen in medenice.
Za natančno oceno se uporablja skoliometer, ki meri kot rotacije trupa (ATR), poleg tega se ocenjuje mišična moč, vzdržljivost in obremenilna kapaciteta hrbtenice. Eden osnovnih testov je tudi Adamov test predklona, kjer se preveri morebitna izbočenost hrbtenice v predklonu. Za dokončno opredelitev stanja je ključna slika RTG, ki pokaže stopnjo ukrivljenosti, tip krivine in spremembe v fizioloških krivinah.
Skolioza se uradno diagnosticira, ko je odklon hrbtenice večji od deset stopinj.
- 10–20°: spremljanje brez aktivnega zdravljenja,
- 20–45°: konservativno zdravljenje s fizioterapijo in prilagojeno vadbo,
- nad 45°: kirurški pristop.
Natančna diagnostika je osnova za učinkovito, ciljno usmerjeno obravnavo skolioze.
Specialno fizioterapevtsko zdravljenje omogoča zmanjšanje bolečin in izboljšanje funkcionalnosti
Zdravljenje skolioze se vedno načrtuje individualno, na podlagi diagnostičnega poročila in posebnosti posameznikove ukrivljenosti. Prav tako obravnavo svojim pacientom zagotovijo v fizioterapevtski kliniki Medicofit.
Fizioterapevtska faza
V tej fazi vrhunski fizioterapevti klinike Medicofit izvajajo manualno terapijo, sproščanje prožilnih točk in miofascialno tehniko, s katerimi zmanjšujejo bolečine in mišično napetost. Vključujejo tudi napredne terapevtske naprave, ki pospešujejo regeneracijo in celične procese, med njimi:
- diamagnetoterapijo,
- terapijo TECAR,
- terapijo z laserjem in
- elektroterapijo HiTOP.
Osrednji del zdravljenja predstavlja specialna terapevtska vadba, s katero se izboljšuje drža, stabilnost, mobilnost hrbtenice in dihalni vzorec. Čeprav se pri nekaterih stopnjah oblika hrbtenice ne spremeni, je vseeno s pomočjo specialne terapevtske vadbe mogoče nadzorovati bolečino, izboljšati hrbtenično lego, povečati obremenilno kapaciteto hrbtenice, izboljšati posturalno kontrolo in povečati mobilnost hrbtenice.
Kinezioterapevtska faza
Po končani fizioterapevtski fazi zdravljenje nadaljuje strokovnjak kineziologije, ki v kliniki Medicofit s ciljno vadbo pomaga vzdrževati funkcionalnost in moč hrbtenice. Program vključuje krepitvene in raztezne vaje, ki povečujejo gibalni obseg ter krepijo posturalno kontrolo celotnega telesa.
S tem se dolgoročno zmanjšajo težave in izboljša kakovost vsakdanjega gibanja.
Primer uspešnega zdravljenja težav s skoliozo
Na specialiste klinike Medicofit se je zaradi neprijetnih kroničnih bolečin med lopaticama obrnil 30-letni Jan, ki se v prostem času ukvarja s kolesarjenjem. V obdobju pubertete mu je bila diagnosticirana blaga funkcionalna vrsta skolioze, z izvorom v asimetrični mišični aktivnosti v cerviko-torakalnem predelu hrbtenice.
Fizioterapevt je tekom kliničnega pregleda ugotovil segmentalno nestabilnost, zmerno izraženo levostransko torakalno ukrivljenost ter zmanjšano gibljivost hrbtenice. Klinični testi so razkrili zmanjšano aktivacijo ključnih mišičnih skupin, ki skrbijo za primerno aktivnost lopatice. Gospod Jan je izpostavil tudi pekoč občutek med lopaticama, ki se mu je pojavljal po daljšem kolesarjenju ali daljšem sedenju.
Na podlagi anamneze in klinične slike je fizioterapevt oblikoval individualno prilagojen 15-tedenski program zdravljenja s poudarkom na krepitvi segmentalne stabilizacije, razbremenitvi preobremenjene muskulature in izboljšanju gibljivosti prsne hrbtenice. Terapije so v začetni fazi vključevale uporabo TECAR terapije za globinsko pregrevanje tkiv, manualno sproščanje mehkih tkiv in nevromišično facilitacijo gibalnih vzorcev.
Ob postopnem izboljšanju stanja je Jan prešel v kineziološki del programa, kjer je pod nadzorom specialista kineziologa izvajal funkcionalne vaje za aktivacijo globokih stabilizatorjev trupa, vaje za izboljšanje skapularne mobilnosti kot tudi progresivno vadbo za krepitev hrbteničnih mišic. Dodatno so se izvajale še vaje, prilagojene njegovi športni aktivnosti.
Po zaključku zdravljenja je Jan poročal o popolni odpravi bolečine med lopaticama, izboljšanem občutku v torakalni hrbtenici ter večjem užitku med vožnji kolesa. Opazno je bilo izboljšanje telesne drže kot tudi gibljivosti torakalne hrbtenice. Zaradi zadovoljstva s potekom zdravljenja se je dogovoril za vključitev v športno-specifični preventivni program za preprečevanje ponovnih težav.
Skolioza zahteva strokovno podporo
Fizioterapija ima osrednjo vlogo pri obvladovanju skolioze. Celosten način zdravljenja omogoča učinkovito izboljšanje drže, gibljivosti kot tudi kakovosti življenja.
Sodobne metode lajšanja bolečin, individualno prilagojen vadbeni program in strokovni pristop dajejo odlične rezultate!
