Moj otrok kadi travo! Kaj pa zdaj?

Meja prvih srečanj s prepovedanimi substancami, cigaretami in alkoholom se znižuje, tudi zaradi lažje dostopnosti. Razloge za to, da so tudi osnovnošolci vedno bolj "pogumni" pri eksperimentiranju z drogami, alkoholom in cigaretami, pa gre iskati tudi drugje, nam je v pogovoru razložila psihoterapevtka Mina Paš, ki deluje kot svetovalka v združenju DrogArt. Tudi v družbi, ki vedno bolj krha odnose med starši in otroki.

Osnovnošolec mora vedeti, kakšne so lahko posledice uživanja drog

Na Mino Paš smo se obrnili predvsem z vprašanjem, kako otroku predstaviti problematiko odvisnosti in na kakšen način naj se starši odzovejo, ko otroci prvič stopijo v stik z drogami. Pri zelo majhnem otroku je pomembno, da zgradimo prave temelje, da se naučimo prepoznati njegova čustva in da sklenemo posebno vez zaupanja, na kateri bomo gradili tudi v prihodnosti.

Pri osnovnošolcih lahko o drogah govorimo tudi konkretneje. "Najbolje je, da se z otrokom o drogah začnemo pogovarjati, ko sam pokaže zanimanje za to, ko sam začne spraševati o tem," je prepričana Mina Paš. Ob tem poudari, da se bo otrok obrnil na tistega, do katerega goji visoko stopnjo zaupanja. "Spraševal bo tistega odraslega, za katerega bo menil, da mu bo dobro odgovoril in da mu bo dal odgovor."

Pomembno je, da v takšnih pogovorih otroku posredujemo realne informacije o posledicah in na splošno o tem, kaj so droge. Grožnje niso pravi način, ponavadi se za njih odločijo starši, ki nimajo dovolj realnih informacij o drogah.

Odvisnost ni brez razloga

Naša sogovornica je v 15 letih izkušenj z odvisniki dobila širšo sliko o tej problematiki, predvsem med mladimi. Njihove zgodbe so pogosto prepletene s težkimi izkušnjami, ki jih doživljajo v okolju, v katerem odraščajo.

"Pri vseh mojih pacientih, ki so povezani s kakšno odvisnostjo, je v ozadju vidna travma ali čustvena bolečina, ki jo poskušajo s pomočjo drog 'utišati', ker drugače ne znajo in ne morejo."

V obdobju najstništva možgani doživljajo pravo revolucijo

Dejstvo je, da se v obdobju adolescence vpliv staršev zmanjšuje, mladostniki si ustvarjajo novo identiteto, predvsem na podlagi medvrstniškega druženja. V tem obdobju, poudarja Paševa, se otrokovi možgani zelo razvijajo, tako hitro kot v obdobju do tretjega leta starosti. Vzpostavljajo se nove nevrološke povezave in glavni dve nalogi najstnika, ki se ju mora naučiti v tem obdobju, sta, da zna obvladovati svoja čustva in da zna predvideti nevarnosti. "V najstništvu se razvija prefrontalen reženj možganov, to je sprednji reženj, ki nam pomaga predvideti stvari, ki so za nas nevarne. Da se najstniki naučijo teh stvari, morajo tvegati, ker če ne tvegajo, se tega ne bodo naučili." Določeno tveganje je zato čisto naraven gon najstnika.

Druga stvar pa so čustva: "Najstniki se zaljubljajo in prepirajo s starši, ker to potrebujejo, da lahko trenirajo, kako obvladovati ta čustva."

"Pri drogah je težava prav to, da odgovorijo točno na ti dve potrebi najstnikov: so nevarne, povzročajo pa tudi zelo ekstremna čustva. Ampak težava pri drogah je, da jih ne naučijo tega, da je treba malo počakati. Zadovoljitev dobijo takoj in ta zadovoljitev je tako močna, da je po naravni poti nikoli ne bi mogli dobiti. To je tista glavna nevarnost."

"Starši bi morali postati 'sparing' partnerji svojim najstnikom"

Kako pa se morajo odzvati starši, ko odkrijejo, da je otrok popustil pritiskom vrstnikov, pozabil na vse lekcije o tem, kaj je prav in kaj ne, ter poskusil nekaj dimov marihuane ali požirkov alkohola? Paševa je prepričana, da ni treba že takoj sprožiti alarma, "ker so prvi poskusi res poskusi. Pogosto so te krize zelo dobra priložnost, da se otroci in starši bolj povežejo na drugi ravni." To je zelo pomembno, saj najstniki v tem obdobju potrebujejo drugačnega starša, kot so ga imeli do zdaj. "Potrebujejo nekoga, ki bo še vedno ob njih. Danski družinski psihoterapevt Jesper Juul pravi, da bi morali starši postati 'sparing' partnerji svojim najstnikom."

Najstnik po mnenju Paševe ne potrebuje voditelja, ampak nekoga, ki mu bo odprl možnost za debato. Nekoga, ki mu nasprotju, ampak hkrati pusti, da se razvija.

Ko se zgodijo takšne stvari, se mora starš vedno vprašati, kaj je šlo narobe in kako ponovno vzpostaviti odnos z otrokom.

"Najslabša stvar, ki jo lahko starši naredijo, ko ga mulec začne malo 'biksati', je, da začnejo še bolj rušiti odnose, groziti in postavljati vedno strožja pravila. Sankcije ne smejo biti nikoli na račun odnosa, mora pa seveda biti stališče staršev do drog zelo jasno," je prepričana Mina Paš.

Mladostniki potrebujejo varnost in perspektivo za prihodnost

Mina Paš je prepričana, da je zloraba drog med mladostniki tudi odraz trenutnega družbenega stanja, v katerem živimo: "To, da so starši prezaposleni, preveč zaskrbljeni, da je stik med mladostniki in starši slab – to so glavne stvari, ki bi se jim bilo treba bolj posvečati."

Paševa opozarja, da šole in druge institucije lahko neposredno veliko naredijo, ampak še bolj pomemben je posreden vpliv staršev. Če bi dosegli, da starši ne bi bili več tako v stresu in obremenjeni, bi lahko imeli več energije, da bi spletli boljše odnose s svojimi otroki.

Prepričana je tudi, da bi morali poskrbeti za stabilnejšo prihodnost mladih, ki so danes v nezavidljivem položaju: "Globalno je treba spremeniti delovanje naše družbe in obrniti prioritete ter tako otrokom ponuditi, kar potrebujejo: varnost in perspektivo za prihodnost."

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.