Novak Janšo poziva k navedbi, kateri člani PEN so "udbovci"

Janez Janša je na članstvo Slovenskega PEN naslovil pismo, v katerem se je odzval na pojasnila člana centra Borisa A. Novaka, na kakšen način je kršil pravila Mednarodnega PEN. V pismu, ki ga je pridobila STA, se Janša sprašuje, zakaj ob obilici dokumentacije, ki jo navaja Novak, v PEN niso spisali sklepa o izključitvi, opremljenega s citati.

Novak je za STA dejal, da so bila pri izključitvi nekdanjega premiera Janše bistvena pravila PEN, ki izhajajo iz listine Mednarodnega PEN, ki jo je nekdanji premier "zelo pogosto prekršil". Kot primere je navedel javno in obilno dokumentirano propagando zoper izbrisane in Rome ter Janševe javne grožnje intelektualcem, ki so uveljavljali svobodo izražanja mnenja, kar je temeljna vrednota Mednarodnega PEN.

Poleg tega si je Janša "v zadnjem času dovolil, da je vodstvo Slovenskega PEN označil z izrazoma 'udbovci' in 'oznovci' in s tem potrdil, da stoji za kampanjo Reporterja in Demokracije v zvezi z napadi na pisatelje v zadnjem letu dni," je dejal Novak.

Janša je v pismu zapisal, da se je v primeru izbrisanih "dosledno zavzemal za ločitev upravičenih od neupravičenih primerov oziroma za individualno obravnavo, kar je pogoj za pravično presojo". "Ni mogoče pristati na tezo, da je bil nek oficir JLA (ime splošno znano), ki je streljal na nas, z gnusom javno zavrnil državljanstvo in prestop v Teritorialno obrambo, ki je nato odšel iz Slovenije pobijat v Bosno, neupravičeno izbrisan iz slovenskih evidenc. Takšno stališče nima nobene zveze s kršenjem pravil PEN," piše v pismu.

Glede Romov je Janša pojasnil, da je vlada, ki jo je vodil, "sprejela zakon o njihovih posebnih pravicah, ki ga je ustava terjala od leta 1991, pa ga LDS ni bila sposobna pripraviti, čeprav je imela na ustih polno besed o pravicah manjšin". Po njegovih besedah so dogovorno rešili tudi problem v Ambrusu. "Oboje je posebni predstavnik Sveta Evrope označil za zgleden primer urejanja romske problematike, Slovenija pa zaradi ukrepov moje vlade danes velja za državo, kjer je romsko vprašanje urejeno bolje kot v večini drugih članic EU," je dodal.

Janša je še zapisal, da javne grožnje sam posluša že leta, z vseh mogočih naslovov. "Napoved tožbe zoper nekoga, ki me označi za kriminalca, pa najbrž ni javna grožnja, temveč uporaba civilizacijskih instrumentov pravne države, na katero se nekateri tako radi sklicujejo. To pravico mi daje ustava," je zapisal.

Po njegovih besedah, pa "sodelavce Udbe in Ozne, med njimi sekretarja slovenskega krvnika I. M. Mačka v vodstvih PEN in DSP pozna cela Slovenija pa tudi zamejstvo in Slovenci po svetu, ki so bili njihove žrtve". Sklenil je z besedami, da bi si "nedavno odprti arhivi Udbe, ki so javno dostopni v Arhivu Slovenije, zaslužili kak obisk tudi s strani Borisa A. Novaka".

Novak meni, da so Janševi odgovori pomanjkljivi in zavajajoči. V odzivu je odprl še nekaj tem, Janšo pa pozval naj poimensko navede, kateri člani PEN so "udbovci".

Janša je v svojem pismu zapisal, da se je v primeru izbrisanih "dosledno zavzemal za ločitev upravičenih od neupravičenih primerov oziroma za individualno obravnavo, kar je pogoj za pravično presojo". Ob tem je navedel primer izbrisanega oficirja JLA, katerega ime naj bi bilo splošno znano.

Novak je ob omenjenem primeru izbrisanega oficirja JLA, katerega ime naj bi bilo splošno znano, spomnil, da je, kot je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, šlo pri izbrisu 25.671 oseb iz registra stalnih prebivalcev Slovenije februarja 1992 za množično kršenje človekovih pravic. "Bili ste član vlade, ki je zagrešila to diskriminacijo, leta 2004 pa ste bili eden izmed pobudnikov sramotnega referenduma o izbrisanih, na katerem je večina odločala o pravicah manjšine," je zapisal Novak. Dodal je, da je Janševo zoženje številnih osebnih in družinskih tragedij na primer zgolj enega oficirja JLA "sprenevedanje in manipulacija".

Novak je glede Janševega pojasnila o Romih zapisal, da je ta ob navedbi pozitivne ocene Evropskega sveta, povsem zamolčal "svojo negativno vlogo pri podpihovanju rasističnega sovraštva do te skupine".

Janša je konec februarja letos za Demokracijo izjavil, da se je od leta 1988, ko ga je v center povabil Drago Jančar, v vodstvo "organizacije nateplo vse mogoče, glavno besedo pa imajo sodelavci Udbe in Ozne". Ta izjava je bila že večkrat stvar debat. Novak je v svojem pismu poimensko naštel vse člane vodstva PEN in Janšo pozval, naj navede, kdo od naštetih je "udbovec" oziroma naj potrdi ali zanika te obtožbe. V kolikor jih ne namerava potrditi pa od njega zahteva, da "enkrat za vselej preneha s tovrstnimi insinuacijami in podtikanji".

V svojem odzivu je Novak opomnil, da Janša v svojem pismu ni komentiral "grožnje", ki jo je kot predsednik vlade naslovili na Igorja Koršiča, da mora izdati imena avtorjev informacije za tujino o stanju v slovenski družbi. Dodal je, da je Janša "grožnjo" po elektronski pošti poslali celotnemu članstvu Slovenskega PEN, kar, tako Novak, pomeni, da je grozil svojim penovskim kolegom in kolegicam.

Novak je Janšo spomnil, da je glede na pojasnilo predsednika Slovenskega PEN Marjana Strojana do končne odločitve občnega zbora še zmeraj član PEN in ga zato do nadaljnjega zavezuje tudi Listina Mednarodnega PEN. Od nekdanjega premiera pričakuje odgovore na zastavljena vprašanja.

Predsednik Slovenskega PEN Marjan Strojan je za STA povedal, da so Janši sklep upravnega odbora o njegovi izključitvi iz PEN, na katerega se ima možnost pritožiti, poslali v teh dneh. Janša ostaja član centra PEN, dokler skupščina ne bo obravnavala njegove pritožbe, ki jo bo, kot je to razumel Strojan, Janša tudi vložil.

Žabot bi zahtevo za izključitev Janše iz PEN podpisal znova

Član Slovenskega centra PEN Vlado Žabot je napisal javno pismo, v katerem je podal razloge, zakaj je podpisal zahtevo za izključitev Janeza Janše iz slovenskega PEN in "zakaj bi to storil ponovno". V njem je poudaril, da je bil Janša tudi kot predsednik vlade zavezan spoštovanju temeljnih demokratičnih svoboščin in temeljni listini PEN.

Žabot je v pismu izpostavil četrto točko temeljne listine mednarodnega in slovenskega PEN, po kateri se člani med drugim zavezujejo, da bodo nasprotovali vsaki obliki zatiranja svobode izražanja v deželi in skupnosti, kateri pripadajo in prav tako povsod po svetu, kjer je to mogoče.

V nadaljevanju je zapisal, da je bil Janša kot predsednik vlade po ustavi zavezan skrbi za enotnost politične usmeritve vlade, "kar pomeni, da so njegove poteze povezane s posebno odgovornostjo in so v veliki meri tudi (vsaj) sugestija za ravnanje tako posameznih ministrov kot tudi vlade v celoti". Hkrati pa je bil zavezan spoštovanju temeljnih demokratičnih svoboščin in temeljni listini PEN.

Kot meni Žabot, pa mu "niti predsedniška funkcija niti prisega, da bo ravnal po svoji vesti, nista dajali nikakršnega opravičila za kršenje te temeljne listine, v kateri so zajete osnovne demokratične norme sodobnega civiliziranega sobivanja in mišljenja".

Tudi Žabot je spomnil na primer, ko je Janša skušal pod grožnjo s sodnim preganjanjem "prisiliti koordinatorja KOKS Igorja Koršiča k nizkotnemu ovajanju svojih kolegov, protestnikov, vstajnikov, borcev za svobodo izražanja, ki so v pismu kritizirali vlado". S tem je po njegovih besedah kot premier "neposredno in nedopustno kršil listino PEN".

"Vsekakor je bilo treba na takšno potezo člana PEN, predsednika in političnega usmerjevalca delovanja vlade nemudoma in ostro reagirati. Saj je nadaljevanje takšne prakse in morebitno nadaljnje uveljavljanje takšnega usmerjanja delovanja vlade kratko in malo vzbujalo strah," meni Žabot. Prav to pa je po Žabotovih besedah temeljni razlog, zakaj se je s svojim podpisom pridružil zahtevi za izključitev Janše iz Slovenskega PEN.

K temu pa je botrovala tudi izjave Janše, da imajo v vodstvu slovenskega PEN glavno besedo sodelavci Udbe in Ozne, ki, tako Žabot, "hudo diskreditira in stigmatizira slovenski PEN in ne sme in ne more ostati brez posledic". V svobodni in demokratični Sloveniji se mu zdi kakršno koli politično manipuliranje s temi "službami", podtikanje, potvarjanja dejstev in listin docela nesprejemljivo. Prav zato Žabot zahteva, da tako Janša kot vodstvo PEN omenjene zadeve ustrezno in enkrat za vselej razčistijo na sodišču.