Na Kitajskem zaprli muzej, poln ponaredkov

Svetovalec muzeja v Jizhouju Wei Yingjun pa ob razkritju, da muzej razstavlja ponaredke, ostaja optimističen, saj je prepričan, da je med deset tisoči artefakti vsaj 80 pristnih. Kljub optimistični obrambi pa so lokalne oblasti v Hebeiju muzej zaprle po tem, ko so se na spletu začeli norčevati iz pristnosti vsebine.

Eden od spletnih šaljivcev je celo predlagal, naj muzej vendarle odprejo, vendar naj ga poimenujejo Muzej ponaredkov. "Če ne morete biti najboljši, pa bodite najslabši," je po poročanju Guardiana zapisal spletni pisec.

Izgradnja muzeja, ki je v lasti veljaka kitajske komunistične stranke Wanga Zongquana, je stala okoli 67 milijonov evrov, v njem pa so bile v 12 razstavnih dvoranah med drugim razstavljene tudi (ponarejene) vaze dinastije Čing. Lokalne oblasti so ga zaprle, saj se razstavljanje ponaredkov po njihovem ne more kvalificirati kot muzejska dejavnost.

Muzej ponaredkov bi bila zato zagotovo boljša ideja, saj se ponaredki znajdejo v praktično vsaki muzejski zbirki. Nekateri muzeji jih kljub temu razstavljajo z opozorilom, drugi jih skrijejo v skladišče, tretji pa preprosto ne vedo, da jih imajo. Muzej, kjer je večina artefaktov ponarejenih, pa je verjetno že sam po sebi posebna znamenitost.

Na Kitajskem vsako leto sicer na novo odprejo okoli sto muzejev, zato je razumljivo, da jih je težko napolniti. Tako ne preseneča, da se na Kitajskem, kjer je izjemno živahna industrija ponarejanja in kjer lahko po nizkih cenah kupimo tako ponaredke Rembrandta kot ponaredke klasične kitajske umetnosti, na enem mestu znajde kar 40.000 ponaredkov.