Magnifico: Kolikor veljam na trgu, toliko dobim

Robertu Pešutu je v mladih letih dišal šport: treniral je smučarske skoke, judo, kegljanje in "fuzbal". Ker so bili treningi prenaporni, se je pridružil folklorni skupini. Naučil se je igrati kitaro, tamburico in kontrabas. Po gimnaziji je šel služit vojaški rok, a se je po devetih mesecih spravil nad nadporočnika, pristal v norišnici, namesto puške pa v roke dobil metlo in vendarle vztrajal do konca. Na ekonomski fakulteti je zdržal tri mesece, v pisarniški službi sedem mesecev.

Estradno ime Magnifico se rodi leta 1993 in z njim imidž balkanskega zvodnika. Prvo ploščo Od srca do srca se je prodalo v 15 tisočih izvodih. Sledil je album Kdo je čefur, Robert je zaigral v filmih Stereotip, Porno film in Poker. S ploščo Sexi boy je podiral stereotipe in bariere, za Sestre je napisal Samo Ljubezen in skupaj so se podali na Evrovizijo. Sledil je album Export-Import in z njim komad Hir aj kam, hir aj go, ki je obnorel celo Evropo. Naslednji izdelek je bil nadvse uspešna plošča Grande finale, vskočil je projekt Balcountry quartet, leta 2010 pa je Slovenija že plesala na glasbo z zadnjega albuma Magnification. Glasbeno potovanje se nadaljuje letos ...

Kariero ste začeli kot glasbenik, nadaljevali kot igralec in avtor filmske glasbe, s Sestrami ste se podali na Evrovizijo, letos pa ste se predstavili še kot kuhar. Katere sfere življenja navadnega človeka in umetnika vas poleg naštetih še zanimajo? Človeka zanima veliko stvari, pomembnejše je vprašanje, katerih se je smiselno lotiti. Nasploh je tako, da je za vsakim vogalom spet nov vogal, nova ulica. Nekje se moraš ustaviti, se sfokusirati na nekaj, se nečemu posvetiti. Sam sem se odločil, da bo to glasba. Če bi rekel, da me poleg glasbe zanima še kaj, sta to film in zgodovina.

Maja ste rekli, da je narejenega že 25 odstotkov novega albuma. Na kateri četrtini ste trenutno? Aja? A to sem rekel? To sem kar nekaj nabijal. Verjetno sem si to želel. V bistvu sem se šele sedaj lotil dela. Vmes smo delali glasbo za film Montevideo, bog te video, za katerega upam, da bo prišel tudi v Slovenijo. Zdaj bomo snemali še en del istega filma. Vmes so me stvari, ki smo jih delali za film, tako navdušile, da smo začeli razmišljati o novi plošči.

Lahko poveste kakšno podrobnost o novem materialu? Do podrobnosti še nismo prišli. Najprej bomo poskušali ujeti neko širšo sliko o tem, kako naj vse skupaj zveni. Zelo mi ugaja, da bom po dolgem času stvari počel skupaj z bendom. S Shatzijem sva ponavadi zadeve premislila, sprogramirala, odigrala in na session poklicala gostujoče glasbenike. Sedaj bomo od samega začetka to počeli skupaj. Poskušali bomo kar najbolje izkoristiti potencial glasbenikov, ki so tukaj.

Rambo Amadeus naj bi v tvojem studiu posnel pesem za Evrovizijo. Do danes ste v glasbenem smislu moči združili le z Alko Vujico ... Kaj pa komad z Rambom? Ne vem. Če mi bo mu uspelo slediti, bom naredil kar največ. Gre za zelo samosvojega umetnika in najbolj mu pomagaš tako, da mu samo slediš in ga opozarjaš na določene stvari. No, še to nisem prepričan, ali je vedno okej.

Sami ste napisali pesem za Evrovizijo. Kako si tam predstavljate človeka, kot je Rambo? Ne vem. Pogovarjala sva se o določenih idejah, ki bi bile super, vendar pa se mi zdi, da tudi on sam še ne ve, na kakšen način vidi samega sebe. To je tudi eden večjih razlogov, zakaj si želi biti tukaj, v tem studiu.

Lani ste končali snemanje glasbene spremljave za srbski film Montevideo, bog te video, letos pa ste posneli glasbo za nadaljevanje uspešnice. Kakšna izkušnja je bilo sodelovanje z Draganom Bjelogrlićem? Odlična. Samo želim si lahko, da bi v prihodnosti dobil priložnost sodelovati pri podobnih projektih. Budžet je omogočal, da smo si za snemanje glasbe privoščili celo orkester, kar je dandanes redkost. Vsi, ki so sodelovali pri projektu, so pravi profesionalci; od režiserja in scenarista do snemalcev in preostalega osebja. Užitek jih je bilo že samo gledati, zame so bili velik navdih. Verjamejo v to, da se ne da vsega dogovarjati prek mailov, telefonov. Fizični kontakt je bil zelo pomemben.

V prvem delu ste zaigrali s svojim bendom. Ste mogoče nastopili tudi v nadaljevanju omenjenega filma o legendarni jugoslovanski reprezentanci? Nastop v prvem delu je izpadel povsem slučajno. Ne da nisem imel namena igrati v drugem delu, nihče me ni niti povabil.

Pred časom ste dejali, da ne verjamete v sistem, kakršen je postavljen, politiki pa se vam preprosto gabijo. Zakaj ste potemtakem nastopili kot eden izmed 26-ih prosilcev za Jankovićevo kandidaturo na volitvah? Nihče se mi ne gabi, saj imam rad ljudi. Kdo pa sem, da bi obsojal ljudi? Upam, da je bilo to vzeto iz kakšnega konteksta. Prvič, nismo bili prosilci, ampak nekdo, ki mu je izrekel podporo o nečem, o čemer je razmišljal. Kot politik je potreboval neko podporo. Z veseljem sem se odzval, saj mi je Janković všeč. Za to imam precej iracionalnih razlogov. Rad ga imam kot človeka. Prepoznal sem ga kot dobrega in pozitivnega človeka.

Kakšen je vaš komentar k njegovi zmagi? Zame je bila zmaga presenečenje. Seveda sem malce upal, vendar ni nič kazalo tako. Obenem ga poznam in bi me čudilo, če bi izgubil, ker je tak tip. V Srbiji rečejo, da je bolje, če se rodiš brez k... kot brez sreče. Če imaš srečo, ti bo tudi k... zrastel. On ima srečo. V poslu in nasploh.

Vas moti, da so trenirke poleg tega, da so nekakšna domena čefurjev, postale tudi simbol zmagovalne stranke? Iz tega najraje ne bi delal velike zgodbe. Od osamosvojitve naprej živimo v nekem napetem, nacionalističnem vzdušju. Vsi, od levice do desnice, imajo zelo poudarjeno nacionalno plat, ki meni ni najbližja. Izjavo SDS-a in shod "trenirkarjev" razumem kot politično satiro, ki je prišla od ljudi.

Leta 1995 ste izdali družbenokritičen album Čefur, ki je narekoval gibanje proti nestrpnosti in šovinizmu. Lahko rečemo, da je dandanes nestrpnosti več, šovinizma pa manj? Take stvari najraje odmislim. Nočem jih niti videti, slišati, niti se z njimi ukvarjati. To je eden izmed meril v življenju, ki mi ne pomeni popolnoma nič. Vsaka zgodba okoli tega me začne motiti in mi je zato tuja.

Kakšen je sicer vaš pogled na aktualno polemiko okoli družinskega zakonika? Podpirate istospolno partnersko skupnost? Nič ne podpiram. Stvar je v tem … kaj pa mene briga, kaj kdo počne v zasebnem življenju, komu se moli, s kom seksa ... To me ne zanima. Ne podpiram hetero, ne homo, niti tiste, ki nimajo nič. To je njihova lastna izbira. Je podobno merilo, kot je nacionalnost, ki je izmišljena zato, da se ljudje s tem ukvarjajo in iščejo krivce za neko stanje, ki jim ni všeč. Vsaka debata o tem je zavajanje javnosti. Grozno se mi zdi, da se ljudje, ki niso najstniki, so odrasli in imajo določeno odgovornost, sploh govorijo o tem.

Vaš začetni imidž je bila nekakšna mešanica med zvodnikom in balkanskim pozerjem, pa vendar so vas mediji kmalu označili za trendseterja. Kako vam je ugajala ta vloga? Oblačil sem stvari, ki mi najbolj pristojijo. Ni mi bilo treba prav posebej kopati po sebi. To je nekaj, kar je del mene, oder pa je sploh primeren, da na njem izkazuješ neko pojavo. Oblačil sem se v prvi vrsti zaradi občinstva in spoštovanja do odra. Mislim, da je na odru neka posebna dimenzija, ki se ji moraš pokloniti.

S komadom Hir aj kam, hir aj go ste prepričali celo velikana svetovne mode in soimenjaka Roberta Cavallija, ki je omenjeno uspešnico predvajal kot naslovno temo svoje nove kolekcije. Ste mogoče kdaj razmišljali, da bi predstavili svojo kolekcijo? V živjenju sem razmišljal ogromno stvari, tudi o tem, da bi se ukvarjal z modo. Dokler zanima to samo mene, ni nekega pretiranega potenciala. Zanimivo bi moralo biti še komu drugemu.

V Sloveniji veljate za enega izmed bolje plačanih glasbenikov. Kakšni so slovenski honorarji v primerjavi s tistimi v tujini? Od Skopja do Pariza in Berlina ni bistvenih odstopanj. Kolikor veljam na trgu, toliko dobim. Nihče ni tako neumen, da bi mi dal več, ker misli, da mi lahko da ali da mi to pripada.

Obstaja denarna vsota, ki bi vas značajsko spremenila? Zdaj ne, saj sem za to prestar. Največji hudič je najbrž to, da nisi računal na velik denar, pa ga vseeno "fašeš". Denar mi v življenju ni vodilo, niti smisel, poleg tega pa sem s stvarmi zelo hitro zadovoljen. Ne potrebujem veliko denarja, da bi se imel okej. Ne znam ga niti zapraviti, skratka ne vem, kaj bi počel z njim.

Lahko rečete, da so se vam v življenju izpolnile vse želje? Resnih želja si že dolgo ne upam več imeti. Prijatelj mi je namreč rekel, da so želje in pričakovanja zibelka razočaranj. Zaradi tega si ne upam preveč želeti ali kot pravijo: "Pazi, kaj si želiš, saj se ti lahko zgodi, da se ti bo uresničilo." Živeti poskušam na čim krajše tajminge. Zdaj mi že znese živeti iz dneva v dan. Rad bi še skrajšal, na eno uro. Želim si, da bi me zanimalo samo to, kaj se bo zgodilo čez eno uro. Več lahko povzroči neznosni kaos v načrtovanju.

Zasluge za svoj uspeh pripisujete izključno sebi ali se kdaj zahvalite tudi višji sili? Človek ničesar ne počne sam, saj si vedno v interakciji z ljudmi, vedno te nekdo navdihuje, ti pomaga, s tabo soustvarja. Zadovoljen sem, da lahko počnem to, kar počnem. Želim si le, da bi to lahko počel tudi v prihodnje, čim dlje.

V osnovnošolskih letih ste se ukvarjali s smučarskimi skoki, v srednji šoli ste si želeli postati celo poklicni nogometaš. Koliko športa je trenutno prisotnega v vašem življenju? Samo plavanje. Ugotovil sem, da je šport dober samo v mladih letih, pa še to ne profesionalni, ampak amaterski. Ko si starejši, je fora v tem, da se preteguješ, da oponašaš mačko, si čim manj fizično aktiven. Mislim, da si ljudje naredijo precej škode, ko grejo po napornem "šihtu" še teč. Tako so utrujeni psihično in fizično. Ko tečeš, se izloča mlečna kislina, pride do opojnosti, postaneš tak, kot bi spil malo alkohola, in to imajo ljudje radi. Dejstvo je, da trošiš energijo, ki je odmerjena. Čez dan je potrebno potrošiti kar najmanj energije. V poštev pride raztegovanje, plavanje. Meni osebno najbolj ugaja počasno plavanje, saj me muči išias.

Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Mogoče sin že kaže kakšne znake ljubezni do glasbe? Mojega sina trenutno zanima samo šport. Star je 18 let in si želi imeti predvsem lepo postavo.