SiolNET. Trendi Potovanja
5,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zaradi nudistov je bilo kopanje v Ljubljanici prepovedano #foto

5,31

termometer

Ljubljanica kopanje
Foto: Vlastja Simončič, hrani: MNZS

Zgodovina Ljubljanice je povezana tudi z moralo, saj je bilo v daljni preteklosti kopanje v njej prepovedano predvsem zaradi golih kopalcev.

Kopanja v Ljubljanici nekoč ni preprečevalo njeno onesnaženje, temveč kar odlok, ki je želel preprečiti "pohujšanje" ob mestni reki. To so namreč za mestne oblasti predstavljali goli kopalci, zaradi katerih so na magistratu prejemali tudi pritožbe, je o zgodovini reke na podlagi starih kronik in arhivov v svoji knjigi Ljubljanske metamorfoze zapisala Darinka Kladnik.

Tako je konec 18. stoletja veljala splošna prepoved kopanja v Ljubljanici.

Ljubljanica leta 1957. Ljubljanica leta 1957. Foto: Edi Šelhaus / hrani MNZS

Ljubljanski župan Peter Fister, kot zapisuje Dušan Kos v knjigi Zgodovina morale 1: Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo, je leta 1790 z "velikim zgražanjem ugotavljal, da se mnogi kopajo v Ljubljanici nagi celo podnevi, ne le ponoči, in to kar mešani po spolih". Takim pa je takratni župan zagrozil kar s palico, če bi to početje v mestu nadaljevali.

Trendi Ljubljanski kraj, kjer so se nekoč vozili s čolni, ribarili in se družili

Kajak-kanu klub na Livadi. Kajak-kanu klub na Livadi. Foto: Ana Kovač

Nad kopalce s palico

Ob splošni prepovedi kopanja pa je na kršitelje – plavalce - pazila policijska straža, ki je prestopnike tudi fizično kaznovala, je v svojem delu zapisala Darinka Kladnik. Moški, ki so jih zalotili mokre ali že med kopanjem, so dobili udarce s palico, ženske pa s korobačem (biču podobna priprava za udarjanje). Mladino in otroke so skupaj z njihovimi starši ustrahovali, kaznovalno politiko, povezano s kopanjem v Ljubljanici, podaja avtorica.

Iz zbirke Antona Šušteršiča: Livada pred drugo svetovno vojno.

Livada Foto: Ana Kovač

Vojaško in javno kopališče

A v 19. stoletju je nato bilo na Ljubljanici nad izlivom Gradaščice javno in vojaško kopališče. Tam pa je bila tudi plavalna šola. Nadobudni plavalci so novo veščino osvajali z lesenimi drogovi, ki so jih vojaki iz brega v oporo pri učenju moleli v vodo.

Po prvi svetovni vojni so uredili javno kopališče na desnem bregu Ljubljanice, približno tam, kjer je danes Kajak-kanu klub na Livadi.

Livada s kar 74 kabinami

O tem kopališču, ki je sprejelo veliko ljudi, so pisali tudi v Ilustriranem Slovencu, v katerem so leta 1929 našteli kar 21.538 kopalcev. Odprto je bilo od srede junija do srede septembra, torej 90 dni na leto. Imelo je 74 kabin in bar.

To kopališče, ki je nastalo leta 1923, je imelo posebnost - plavajoči splav oz. pravokoten leseni pomol, s katerega je bil dostop v reko lažji. Za večjo varnost in prijetnejše počutje pa je bilo dno tu zagrajeno z lesom.

bazen Ilirija Trendi Ljubljanski bazen, ki je ob svojem nastanku veljal za elitnega

Pomol na Ljubljanici, leta 1983. Pomol na Ljubljanici, leta 1983.
Ljubljanica

Špica in kopanje v Gradaščici

Priljubljeno ljubljansko kopališče ob Ljubljanici je bilo na Špici, ki je bilo živahno vse do leta 1957, kopali pa so se tudi na neurejenih kopališčih ob Gradaščici in Malem grabnu.

Livada Foto: Ana Kovač

Dan vodnih športov v Ljubljani, leta 1947. Dan vodnih športov v Ljubljani, leta 1947. Foto: Vlastja Simončič, hrani MNZS

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 25
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin