SiolNET. Trendi Potovanja
2,49

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ruska dača je dolgo propadala, po dveh letih prenove pa spet živi #video #foto

2,49

termometer

Primestna vila v Zgornjih Gameljnah, imenovana Ruska dača, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, bo po skoraj dveh letih prenavljanja kmalu odprla vrata za prve obiskovalce. Zgodovinska lokacija bo z novo vsebino postala tudi turistična, kulturna, kulinarična in družabna točka.

Več kot desetletje propadajočo rusko dačo je leta 2016 na javni dražbi kupil poslovnež Aleš Musar in v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine začel njeno prenovo. V projektu so dosledno sledili konservatorskemu načrtu, ki je sledil podobi stavbe iz leta 1908.

Na mestu današnje ruske dače je prvotno stavbo s številko 35 med letoma 1879 in 1882 zgradil Blaž Černe. Kmalu po njegovi smrti je njegova družina hišo zaradi finančne stiske prodala. Kupil jo je ljubljanski trgovec in pivovarniški zastopnik graške pivovarne Puntigamer France Petrič. Leta 1908 jo je dogradil v stilu, ki spominja na rusko dačo, kakršno lahko obnovljeno vidimo tudi danes. Na mestu današnje ruske dače je prvotno stavbo s številko 35 med letoma 1879 in 1882 zgradil Blaž Černe. Kmalu po njegovi smrti je njegova družina hišo zaradi finančne stiske prodala. Kupil jo je ljubljanski trgovec in pivovarniški zastopnik graške pivovarne Puntigamer France Petrič. Leta 1908 jo je dogradil v stilu, ki spominja na rusko dačo, kakršno lahko obnovljeno vidimo tudi danes. Foto: Ana Kovač

Originalni les, ki ga je bilo mogoče obnoviti, je ostal, v primerih, kjer to ni bilo mogoče, pa so izdelali repliko. Obnovili so tudi vse vitraže, notranje poslikave sten v posameznih sobah, strop in tlake. V vstopnem hodniku so se pod dvema plastema ploščic dokopali do ohranjenega štiribarvnega brušenega terazza.

Ker je bila stavba prazna, so se lotili tudi njenega notranjega opremljanja. Vsak kos pohištva, vsaka slika, knjiga, lestenec in stenske luči so izbirali v zgodovinskem kontekstu te primestne vile. Pohištvo je tako iz časa s prelomoma stoletja in prvo svetovno vojno, medtem ko krožniki niso iz tega obdobja, a so izbrani z vzorci, povezanimi s tem časom. V opremi prenovljene ruske dače ni naključij in vsak izmed izbranih elementov ima svoj pomen in zgodbo, povezano z zgodovino gameljske vile.

ruska dača Foto: Ana Kovač

Prva stavba iz 19. stoletja

Na mestu današnje ruske dače je prvotno stavbo s številko 35 med letoma 1879 in 1882 zgradil Blaž Černe. Kmalu po njegovi smrti je njegova družina – žena Marjana Kosmač in njuni trije sinovi Franc, Andrej in Blaž – hišo zaradi finančne stiske prodala. Kupil jo je ljubljanski trgovec in pivovarniški zastopnik graške pivovarne Puntigamer France Petrič.

Leta 1908 jo je dogradil v stilu, ki spominja na rusko dačo, kakršno lahko obnovljeno vidimo tudi danes. Novi lastnik jo je predelal tako, da so jo v zemljiško knjigo vpisali kot vilo, o stavbi pripoveduje Aleš Musar. Balkoni, zgrajeni okoli in okoli, vsaj po dolgih stranicah in barvna okna so le nekateri od elementov, ki so nastali v Petričevem času.

V prenovi ruske dače so dosledno sledili konservatorskemu načrtu, ki je sledil podobi stavbe iz leta 1908. Originalni les, ki ga je bilo mogoče obnoviti, je ostal, v primerih, kjer to ni bilo mogoče, pa so izdelali repliko. Obnovili so tudi vse vitraže, notranje poslikave sten v posameznih sobah, strop in tlake. V prenovi ruske dače so dosledno sledili konservatorskemu načrtu, ki je sledil podobi stavbe iz leta 1908. Originalni les, ki ga je bilo mogoče obnoviti, je ostal, v primerih, kjer to ni bilo mogoče, pa so izdelali repliko. Obnovili so tudi vse vitraže, notranje poslikave sten v posameznih sobah, strop in tlake. Foto: Ana Kovač

Zakaj ruska dača?

"Franc Petrič je razmeroma kratek čas lahko užival v svoji dači, ki ji je dodal ruske elemente, torej stil, ki je pred prvo svetovno vojno v srednji Evropi veljal za ruskega. Kaj je bila motivacija Franca Petriča, da si je zaželel takšno vilo, lahko le ugibamo. Po vsej verjetnosti je imel afiniteto do ruske kulture, morda je bila samo moda tistega časa, morda je želel izstopati," še zgodbo o gameljski vili posreduje njen današnji lastnik Musar. V dunajskih arhivih so naročili tudi poizvedbo za izdane Petričeve potne listine, ki bodo razkrile, ali je trgovec potoval v Rusijo. ruska dača Foto: Ana Kovač

"Vsekakor pa je dokaz, da lahko govorimo o slogu, ki je takrat veljal za ruskega, neka druga ruska dača, ki je bila postavljena leta 1909 v Italiji. V čast obiska carja Nikolaja II. jo je italijanski kralj dal zgraditi v parku torinske palače."

Petričeva zgodba

Dača se je v Petričevem času imenovala po njem – Vila Petrič. Ljubljanski veletrgovec in pivovar je bil poročen z Ljubljančanko Marijo Več in sta imela štiri otroke.

Med prvo svetovno vojno so Petriča obtožili vohunjenja za Italijane. Sledila je zaplemba premoženja, domobransko sodišče petega armadnega etapnega poveljstva ga je spoznalo za krivega in ga je obsodilo na smrt z obešanjem, kar so nato spremenili v smrt z ustrelitvijo in to izvedli leta 1915.

Vsak kos pohištva, vsaka slika, knjiga, lestenec in stenske luči so izbirali v zgodovinskem kontekstu te primestne vile. Pohištvo je tako iz časa s preloma stoletja in prvo svetovno vojno, medtem ko krožniki niso iz tega obdobja, a so izbrani z vzorci, povezanimi s tem časom. Vsak kos pohištva, vsaka slika, knjiga, lestenec in stenske luči so izbirali v zgodovinskem kontekstu te primestne vile. Pohištvo je tako iz časa s preloma stoletja in prvo svetovno vojno, medtem ko krožniki niso iz tega obdobja, a so izbrani z vzorci, povezanimi s tem časom. Foto: Ana Kovač

Ruska dača je šla v druge roke

Po prvi svetovni vojni je Petričevo vilo kupil Konrad Koribus Daškovič in v njej živel z ženo Nadino Isajevo, verjetno Rusinjo. Leta 1922 jo je prodal ljubljanskemu trgovcu Viktorju Vokaču, nekdanja lastnika ruske dače pa sta odšla v Švico, kjer naj bi si zgradila podobno vilo tej v Zgornjih Gameljnah.

Ljubljanski trgovec je rusko dačo leta 1926 prodal pisatelju, dramatiku, prevajalcu in publicistu Francu Josipu Knafliču. Nato je ta leta 1938 šla v roke upokojenega rudniškega uradnika Antona Sadarja. A to še ni bil njen zadnji lastnik v prejšnjem stoletju, saj so jo leta 1957 prodali elektroinženirju Radu Jakobu Bergantu. Del premoženja družine Bergant je bila vse do leta 2005, ko so jo prodali podjetju, ki je nato šlo v stečaj. Kot že znano, pa jo je na javni dražbi 11 let kasneje kupil Aleš Musar.

Knjižnica v ruski dači Knjižnica v ruski dači Foto: Ana Kovač

Modra soba Modra soba Foto: Ana Kovač

Vrnitev v leto 1908

Kmalu po nakupu se je začela prenova, ki je zgodovinskemu objektu vrnila njegovo nekdanjo podobo v duhu ruskih primestnih hiš za oddih. Ob tem pa so zasnovali tudi program, ki se bo lahko odvijal v zelenem salonu, modri sobi, kot je njeno delovno ime, knjižnici ali pa v zunanjosti primestne vile, kjer bo od julija naprej odprta tudi kavarna z letnim vrtom. Prve obiskovalce bo ruska dača sprejela konec junija. V Vili Ruska dača bodo prirejali tudi Cesarsko večerjo, z obnovljenim jedilnikom z banketa leta 1908. Kulinarični dogodek bo gostil Franc Petrič, ki ga upodablja igralec Jernej Kunter, in tako bo šlo za večerjo s predstavo. V Vili Ruska dača bodo prirejali tudi Cesarsko večerjo, z obnovljenim jedilnikom z banketa leta 1908. Kulinarični dogodek bo gostil Franc Petrič, ki ga upodablja igralec Jernej Kunter, in tako bo šlo za večerjo s predstavo. Foto: Ana Kovač

Za program v njej pa pravijo, da bo pester po vsebini. Ob priložnostnih poslovnih in zasebnih dogodkov, kot so svečani podpisi pogodb, sestankov, sprejemov, srečanj, porok in družinskih slavij, bodo v njej organizirali tudi kulinarično-gledališka doživetja.

Prirejali bodo Cesarsko večerjo, na kateri bodo stregli s pomočjo Janeza Bogataja obnovljen jedilnik iz svečanega banketa, ki so ga priredili 2. decembra 1908 v Ljubljanici v čast 60-letnice cesarja Franca Jožefa. A to ne bo samo kulinarični dogodek, tudi pravijo njeni snovalci, saj bo njen gostitelj nekdanji lastnik vile Franc Petrič, ki ga upodablja igralec Jernej Kunter. Zato v Vili Ruska dača pravijo, da bo to večerja s predstavo.

Rusko dačo pa bo v prihodnje mogoče tudi v celoti najeti in v njej prespati v treh sobah za dve osebi.

Preberite še:

Trendi Ruska dača v Sloveniji: od ustnega izročila do zgodovine #foto Nataša Pirc Musar Novice Rusko dačo kupil Aleš Musar

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Jes / 04.06.2019. ob 17:31 +1 0

    Res lep objekt. Z dušo.

    +1 0
  • Blaž / 04.06.2019. ob 16:04 +1 0

    Lepo.

    +1 0
  • karjud1 / 05.06.2019. ob 06:49 +1 - 1

    Vedno se sprašujem, odkod nekaterim toliko denarja ? TKo kot pri nas malih ljudeh, bi morali ugotavljati izvor denarja. Če grem zdaj v banko in položim večjo vsoto, bom na ceni listi in v preiskavi odkod mi denar. Takim, ki vlagajo milijone, pa nič. Sramota, kakšna država. Pa pravijo, da smo vsi državljani enaki, ja kje, kdaj in za koga !!!!!!!!????????

    +1 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin