Četrtek, 21. 7. 2016, 13.03
7 let, 1 mesec
Kulinarično potovanje skozi Srbijo
Če mislite, da je Srbija znana po čevapih, kajmaku in jagnjetini, potem Srbije še niste spoznali. Vpliv različnih kultur in narodov je v srbski kuhinji pustil precejšen pečat, zato je srbska kulinarika izjemno bogata ...
Beograd – prestolnica okusov
V vsej raznolikosti kultur in vplivov je Beograd razvil svoje značilne okuse, navade in obrede ... V znanih skadarskih kavarnah lahko ob zvokih starogradskih napevov okusite tradicionalno srbsko hrano. V tradicionalni srbski kuhinji boste seveda našli tudi tipične "beograjske" čevapčiče in še nekaj variacij te znane jedi, ki je na pogled povsod enaka, se pa razlikuje v sestavi. Beograd je eno od dveh evropskih mest, ki ima svoje vinograde, ki so posejani na sončnih nižinah ob Donavi in na obronkih Kosmaja in Avale.
Najbolj znana beograjska slaščica je "Moskva šnit", ki so jo prvotno ustvarili v hotelu Moskva, zdaj pa jo (tako kot našo blejsko kremšnito) najdete na različnih mestih po Beogradu. V starih mestnih slaščičarnah morate poskusiti še kostanjev pire, baklavo in "tulumbo". Za vse ljubitelje sladkih dobrot so v Beogradu pod imenom "Sladki Beograd" pripravili organizirane oglede in degustacije tipičnih beograjskih slaščic.
Tudi za ljubitelje srbske rakije so organizirane vodene ture, na katerih boste spoznali različne sorte rakije z izbranim sadjem.
Vojvodina in Bačka – sinonim za obilje
Reke Donava, Tisa in prepletanje manjših rek tvorijo veliko ribolovno področje, ki je temelj bačke kuhinje. V celinskem delu je pod vplivom različnih narodov nastala vzporedna "celinska" kuhinja, ki jo zaznamuje edinstvena, ravninska kultura obedovanja – jesti je treba počasi in z užitkom.
Novi Sad privlači turiste zaradi svoje arhitekture in bogatega kulturnega dogajanja, ima pa to mesto tudi zelo okusno gastronomsko zgodbo. V etno restavracijah v mestu in njegovi okolici, lahko preizkusite različno vojvodinsko hrano: od šunke in klobas do znamenitega "bačkega kosila", ki je sestavljen iz goveje juhe ter mesa in zelenjave iz juhe, ki ga pripravijo z različnimi omakami. Obvezno morate poskusiti paprikaš in pečeno meso rac in gosi, prelito z višnjevo omako. Za sladek zaključek obeda si privoščite zavitek, palačinke ali znamenite "šnenokle" ...
Temerin je bil že v preteklosti znan po vinogradništvu, zdaj pa spet počasi dobiva na svoji tradiciji.
V Bački Palanki je bil leta 2002 skuhan največji ribji paprikaš na svetu, za katerega so porabili več kot tono rib, nahranili pa okoli 12.000 ljudi. Slaven kotel je še vedno na ogled na obali Dunavca, ob znani Kaloš čardi. Ljubitelji piva lahko v nekdanjem silosu pivovarne Lazara Dunđerskog obiščete Pivovaski muzej, kjer lahko piva, ki se danes tukaj proizvajajo, lahko tudi degustirate. Za Turince pravijo, da so pravi mojstri v izdelovanju klobas. Klobase naredijo iz najboljših kosov svinjskega mesa, jih izbrano začinijo ter sušijo na zraku. V Bačevskih salaših in čardah vas bo navdušila vrsta najrazličnejših ribjih jedi, zraven pa vas bodo postregli z izbranimi lokalnimi vini. V Bačkem Petrovcu pa ne zamudite priložnosti, da naročite njihov slavni "Petrovački kulen", ki ga zaradi njegovega pekočega okusa imenujejo "slovaški zmaj". K začinjeni klobasi vsekakor spada tradicionalen kruh – "cipovka". Najboljšega boste našli v vasi Gardinovci, v pekarni Stojšić.
V salaših, ki so odprti za turiste, se hrana pripravlja iz lokalnih sestavin. Tako boste na jedilnih listih našli račjo juho, domače rezance s sirom in seveda znan paprikaš (tudi znamenita pekoča rdeča paprika raste na ravnicah Bačke), tipični bački sladici pa sta višnjev in makov zavitek. V Somborju izdelujejo že skoraj pozabljen ovčji sir.
Ko boste obiskali Apatin, si privoščite ribji paprikaš in znano Jelen pivo. Kulinariko Odžacev zaznamujejo različni narodi, najbolj znani pa so tu liški krofi in polenta ter riba, ki se kuha v vodi, v kateri je ulovljena.
V Kuli se nahaja okrog 600 zapuščenih vinskih kleti. Danes se tu vinogradništvo počasi ponovno postavlja na noge, zato boste tu lahko našli nekaj kakovostnih belih vin. V Ruskem Krsturu, neuradni prestolnici Rusov v Srbiji, boste našli zakarpatsko kulinariko (pite s sladkim sirom, "kapuščanjka" z zeljem, ruski zrezki ter različne solate in priloge iz paprike).
Sadovnjaki, vinogradi in žita severne Vojvodine
Kulinarika severne Vojvodine je pod močnim vplivom Madžarske. Po vsej pokrajini lahko najdete pekočo rdečo papriko, ki zaokrožuje okus vsem tradicionalnim jedem s tega področja. V Subotici si tako lahko privoščite najrazličnejše madžarske jedi in šilce sadne rakije iz tamkajšnjega sadja. Senta je znana po marcipanu in ovčjem siru, v Kanjiži pa so kuharji znani po svojevrstni pripravi golaža.
Banat – ribje in svinjske jedi, madžarski golaž in slovaške "herovke"
Ravnino srednjega in severnega Banata sekajo tokovi rek Tise, Begeja, Tamiša, Zlatice in Brzave, pokrajina pa je polna jezerov, kanalov in ribnikov. V mestih in vaseh živijo Srbi, Slovaki in Romuni, včasih pa so tu živeli številni Nemci.
V etno restavracijah si privoščite "nemški grenadirmarš", madžarski golaž in sataraš, srbski paprikaš, slovaške "herovke", krofe in tipične sladice (makov zavitek, peciva s slivami). Ob tipičnem banatskem obedu se pije lahko rdeče vino ali pivo.
V mestu Čoka boste našli slavno vino "Žrebčeva kri", v čardah ob Tisi pa si lahko privoščite najrazličnejše ribje jedi. V Novem Miloševu, ki je znano po vzgoji prašičev, boste na jedilnikih lokalnih gostiln našli slanino, dimljeno šunko in druge jedi iz svinjskega mesa. Kikinda v kulinarki slovi po moki in "ludaji", zato morate ob obisku vsekakor poskusite kakšno od sladkih specialitet.
Tudi kulinarika južnega Banata, ki se razprostira vzdolž levega brega Donave, je pod vplivom kuhinj različnih narodov. Ob domačih vinih boste v Vršacu postreženi s tipičnimi banatskimi jedmi: šunko in slanino, krompirjem, pa tudi sladkimi dobrotami, kot so krofi in zavitki. V Beli Crkvi si poleg njihovih sadnih likerjev in rakij privoščite tipične ribje jedi. V Pančevu boste na svoj račun prišli na svoj račun predvsem ljubitelji piva.
Slikovit Srem – mangalice, osličje mleko in vinske ceste
Mesto Srem leži na sotočju rek Save, Donave, Bosuta in Studve, pečat pa mu daje Fruška Gora s svojimi vinogradi.
Znamenite sremske klobase pripravljajo izključno iz svinjskega mesa, zorijo in sušijo pa se kar nekaj mesecev. Na vinskih poteh zahodnega Srema boste poleg klobas lahko preizkusili tudi precejšnje število vin. Ko boste v Pečincu, vsekakor obiščite srbski muzej kruha. Blizu Sremske Mitrovice v Zasavici boste lahko preizkusili edinstveno osličje mleko in sir, na tem območju pa boste lahko našli tudi posebno vrsto prašiča "mangalica", katerih meso je zelo cenjeno, predvsem zaradi nizkih vsebnosti holesterola.
Fruškogorsko vinogorje, ki se razteza od Erdevika na zahodu do Zemuna na vzhodu, je eno najlepših vinorodnih področij v Srbiji. Poleg grozdja je to področje bogato z jabolki in breskvami ter številnimi čebeljimi panji, kjer pridelujejo lipov med. Govori se, da je Marija Terezija fante iz Sremskih Karlovcev oprostila vojske, da so lahko pridelovali njej drago karlovško vino. Poleg vina morate vsekakor poskusiti "kuglof", tipično sladico (neke vrste marmorni kolač, podoben naši potici), ki jo pripravljajo iz orehov, cimeta in čokolade.
Mali Pariz sredi rodovitnega področja Mačve in Podrinja
Urbano središče centar Mačve - Šabac – je zaradi številnih kavarn in vesele atmosfere včasih slovel kot najbolj boemsko mesto Srbije in so ga imenovali "mali Pariz". Časi so se medtem sicer precej spremenili, vendar še vedno lahko poskusite tipične jedi v etno restavracijah "Ruže Todorove" na Ceru, "Vili Albedo" v "Topalovićih"... Vredno je poskusiti šabski sir, kajmak, pasulj, slanino in golaž mangalice in ribje jedi. Kneginja Tomanija - žena kneza Jevrema Obrenovića – je Šabac obogatila z evropskimi navadami tistega časa: tako v slaščičarnah Šabca še danes najdete vaniljeve rogljičke, belo kavo in sladke vrtnice.
Tu se nahaja tudi Tršić – rojstna vas Vuka Karadžića, kjer boste poleg obiska etnoparka in spominske hiše lahko poskusili tipično hrano: koruzni kruh s kajmakom in sirom, pogače, prebranec ... Vsekakor pa je treba omeniti še nekaj kulinaričnih specialitet Podrinja: drinska ribja čorba, postrv na žaru in dimljeno postrv. Iz Bajine Bašte izvira tudi znamenita Klekovača BB: slivova rakija z brinovimi jagodami.
Sir, sadje in gozdni sadeži sredi planinske pokrajine
To področje predstavljajo planinska prostranstva Povlena, Maljena, Rajca, Rudnika ... Poleg rek Kolubare, Ribnice, Gradca in Skrapeža so tu še Taorski izviri. Bogato je z živinorejo in pridelovanjem sadja, zato je v kuhinji veliko sira, kajmaka, mesa in sadja (slive in maline), uporabljajo pa tudi gozdne sadeže, predvsem gobe.
V Valjevu je vredno poskusiti ocvirke, ki jih zaradi specifičnega okusa in videza imenujejo kar "srbski kaviar", ter različne jedi iz gob. Med sladicami so znane sladice iz sliv, malin in robidnic, seveda pa iz sliv izdelujejo tudi znamenito slivovo rakijo. V Osečini povprašajte po "karabanu", ki se pripravi iz suhih sliv, oreha in medu. V tipični restavraciji "Vodenica kod Uče” na Rajcu poskusite lepinje iz krušne peči, domačo gibanico in zelje, ter sir, kajmak in domačo slivovico.
Šumadija – vinogradi in sadovnjaki v znamenju dinastije Karađorđević
Danes je to področje polno vinogradov in sadovnjakov. Poleg tradicionalnih kuhanih jedi, pečenega mesa, pogač in kruha, Šumadija slovi po vinu in slivovici. V Kragujevcu so znane jedi s kislim zeljem in jagnjetino. V Topoli je vse v znamenju dinastije Karađorđević – Karađorđevo: mesto, cerkev, mavzolej in celo kraljevski vinogradi ter "Karađorđevi zrezki". Pozimi pa vsekakor ne morete brez znamenitega šumadijskega čaja.
Stare jedi in bogata tradicija zahodne Srbije
V zahodni Srbiji so ljudje privrženi tradiciji: področje je znano po flavtah in trobentah ter okusih starodavnih tipičnih jedi. V Čačku obiščite etno hišo Erić ali pa kmetijo Prodanović na planini Jelici. Na znamenitem glasbenem festivalu v Guči pa poskusite "svatbeno zelje", ki se kuha v posebnih loncih skupaj z jagnječjim ali svinjskim mesom. Ena od tukajšnjih specialitet je pečen krompir z nadevom slanine, sira in kajmaka.
Pastirska jed - kačamak – se danes na sodoben način servira v ekskluzivnih hotelih in etno restavracijah Turističnega centra Zlatibor. Požega je središče sadjarstva na tem področju, po tem mestu je poimenovana domača sorta slive - "požegača", ki jo uporabljajo v najboljših rakijah, džemih, marmeladah in kolačih. Navidezno enostavna jed lepinja, polnjena s kajmakom in jajcem, pa je zaščitni znak užiške kuhinje.
Okusi orienta in ugodna klima
V Zlatarju se mešajo mediteranski in gorski vetrovi, zato je mesto znano kot klimatsko zdravilišče. Izvirna specialiteta jugozahodnega dela Srbije je polnomastni sir, iz katerega izdelujejo znamenito "heljdopito" (heljda – ajda), brez katere ne mine nobeno slavje in družinsko kosilo.
Večtisočletna turška vladavina je pustila pečat, zato boste zlasti v slaščičarnah našli veliko "orientalskih" slaščic in si privoščili pravo turško kavo iz bakrene džezve z obveznim ratlukom. V Novem Pazarju morate zaviti v kakšno od številnih čevapdžinic in poskusiti tamkajšnje čevape.
Dolina kraljev: Kraljevo, Raška, Brus
Kronska sestavina kraljevske kuhinje je kajmak, ki je nepogrešljiv pri pripravi tipičnih jedi tega področja. V samostanu Studenici si lahko naberete novih duhovnih in telesnih moči, saj vas bodo postregli s postrvjo iz čiste vode, domačim čajem in kozarcem domačega vina.
Župa in žitnica Morave slovita po piti, koruznem kruhu, žolci, sarmah, piščančjem mesu in orehih z medu. V Vrnjački Banji so številni izviri mineralne vode, čist zrak in bogata kulinarična ponudba, ki jo lahko med drugim najdete v restavracijah "Kruna" in "Tri golubice". Privoščite si kakovostno jagnjetino ali teletino, sveže lepinje, sir in kajmak ter seveda bogato mineralno vodo.
Na sotočju Donave, Velike Morave in Mlave Smederevo je področje znano po številnih samostanih. Poleg različnih vin je v kuhinji moč najti pečeno meso, koruzni kruh, sarme, kozji in kravji sir ter akacijev med.
Donava - v Ðerdapu si privoščite ribe na sto načinov. Poleg rib pa čisto poseben sir, kačamak in "plašinte".
Reke, zemlja, čudežne gore Rtanj, Ozren, Tupižnica, Stara planina … so izvir zdravih plodov, na katerih temelji kuhinja Timoške pokrajine. Kislo mleko, ovčji sir in jagnjetina z Ozrena in Rtnja, rogljički in palačinke s kremastim sirom, so del kuhinje, ki jo lahko najdete v številnih etno restavracijah, na primer "Stara vodenica", "Milošev konak" in etno park "Kalinovica”.
Na skrajnem jugovzhodnem delu Srbije je gastronomska regija, ki jo zaznamuje gorska kuhinja, saj jo obkrožajo Stara in Suha planina ter Svrljiške planine. Sir "Pirotski kačkavalj", "peglana klobasica", "jagnečji čomlek" z zelenjavo in "belmuž" je nekaj tipičnih planinskih jedi s tega področja, ki jih vsekakor morate poskusiti.
V prostrani Niški dolini, kjer se srečata Južna Morava in Nišava, je nastala samosvoja južnjaška kuhinja, začinjena z močnimi zahodnimi jedmi. V Nišu morate poskusiti raznovrstne jedi z žara, vino in pivo in seveda burek, ki je v Nišu prisoten že več kot 500 let.
Če se želite znajti v kraljestvu jedi z žara in paprike, pojdite v Leskovac, Vlasotince, Crna Travo, Bojnik, Lebane in Medvedje.
Okuse, začinjene z zvokom trobente, lahko najdete Vranje, Vladičin Han, Surdulica, Bosilegrad, Trgovište.
Gastronomsko potovanje skozi Kosovo in Metohijo si je težko zamisliti brez obiska številnih samostanov, kjer boste lahko okusili tipično kosovsko pogačo, čaj, vino, med in rakijo.