Nedelja, 15. 10. 2017, 4.20
7 let
Vid Valič: Moja sanjska ženska ima smisel za humor in se ne pusti jebat #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,93
3
Stand up komik, igralec in TV-voditelj Vid Valič trenutno potuje po Sloveniji in skrbi za smeh z novo predstavo Tvoj bodoči bivši mož, v kateri razglablja o razmerjih in razkriva tudi delček sebe. "Je namig o tem, kaj si želim v svojem življenju," pravi.
Potem ko si je s pomočjo televizije in stand upa ustvaril cenjeno ime, da ga na ulici pozdravljajo s stavkom "kje si taleeent", je Vid Valič svoj talent prelil v predstavo, katere opis se začenja takole: "Vid Valič bi se rad poročil. Že od nekdaj."
To razkritje, zapakirano v osebnoizpovedno komedijo, privablja mnogo ljudi, celo toliko, da je veliko predstav že razprodanih. Svoje prigode iz ljubezenskega življenja bo na odru pripovedoval dokler se mu bodo ljudje hoteli smejati, je povedal.
Začnimo s stavkom, ki v opisu predstave najbolj bode v oči: Kaj narediš, če zasnubiš 20 žensk v dveh letih in ti vsaka reče: "Ne?!" In kaj narediš, če ti kakšna reče: "Da?" ... Govorite iz lastnih izkušenj?
(smeh) ... Moram priznati, da jih nisem ravno zaprosil, to, kar sem napisal, je bila umetniška svoboda. Gre za to, da sem v dveh letih samskega življenja spoznaval različne ženske, s katerimi sem na različne načine ugotavljal, da nismo za skupaj.
Ste kdaj že razmišljali, da bi zasnubili kakšno žensko?
Ammm ... ja ... sem (nasmeh).
Imate dodelan scenarij, kako bi izvedli zaroko, kako bi bila videti vaša popolna snubitev?
Mislim, da bi morala popolna snubitev priti spontano. Našel bi nekaj, kar njej pomeni zelo veliko ... ali pa bi našel nekaj skupnega, nekaj, kar bi bilo najino in bi znotraj tega naredil snubitev. Bilo bi presenečenje na presenečenje na presenečenje ... Razmišljam, da bi mogoče naredil celo kakšno dramo. Da bi njenega bivšega nagovoril, naj pride in naredi sceno, češ: "ne, jaz te hočem nazaj!" In potem se midva stepeva (smeh). Ne vem, bedarije govorim. Ampak nekaj v takšnem stilu, da je posebno.
Ampak naslov predstave ni ravno sanjski, saj že namigujete na ločitev. Zakaj?
Ta naslov je pravzaprav komentar na obdobje, v katerem živimo, kar se tiče odnosov. Ljudje se ne poročajo več toliko oziroma, če se, se tudi pogosto ločijo. To sem pač naslovil nase, da lahko tisti, ki se jim to dogaja, projicirajo nase.
Kako potem gledate na poroko?
Rad bi se poročil, v tem smislu sem malo romantično idealističen, če lahko temu tako rečem. Razumem, zakaj se nekateri ne odločijo za poroko, morda jim je to predraga zabava, ali pa niso prepričani. Tu je pa potem vprašanje prevzemanja odgovornosti. Če si jo pripravljen prevzeti, boš naredil ta korak, če pa nisi ... Jaz bi se rad poročil zato, ker mi je poroka nekaj lepega in ena fajn žurka z ljudmi, ki jih imaš rad. Zakaj bi to izpustil?
Gre za osebnoizpovedno komedijo, lahko v njej izvemo veliko o Vidu?
Mislim, da sem vključil kar nekaj osebnih izpovedi, predvsem to, kako razmišljam glede odnosa. Pa tudi kakšne anekdote, ki so se mi zgodile, čeprav so bolj vezane na seks, ampak pustimo detajle. Takrat so se mi zdele zelo nerodne, zdaj se jim pa lahko nasmejim. Vse je vzeto iz mojega življenja in iz mojih izkušenj, sem si pa nekje dovolil nekaj umetniške svobode.
V opisu pravite tudi, da če si samski pri 35 letih, te imajo za psihopata ali geja. Vendar, ali ni tako, da imajo neporočene moške za zaželene, samske ženske pri teh letih pa so že stare device?
Ja, mislim, da so samske ženske veliko bolj na udaru. Če ne drugega, že zato, ker jim okolica teži zaradi biološke ure. Jaz pač govorim s svojega vidika, ker vidim, kako se ljudje do mene obnašajo in tudi, kako name gledajo moški, če se slučajno pogovarjam z njihovo punco. Čeprav se pogovarjam čisto normalno, brez spogledovanja, se vidi, da me gledajo, kot da sem nevaren.
Vi tudi kdaj doživljate pritisk okolice v smislu biološke ure?
Saj moški imamo tudi biološko uro. Plavalci plavajo vedno počasneje (smeh).
Ko si samski, sprašujejo, kdaj boš dobil partnerja, potem, kdaj bo poroka, pa otrok ... Koliko takšnih ljudi imate okrog sebe?
Na srečo ne veliko. Vsi, ki me imajo radi, točno vedo, kakšno je moje življenje, vedo, da sem srečen in vedo, kako razmišljam.
Potem je pa tu moja babica Dana. Ona mi je pa že pred petimi leti govorila, da so njene prijateljice že prababice. Nisem vedel, da je to sploh stopnička, ki jo hočeš doseči! Ajde, razumem, da hočeš biti babica, da pa naj bi še otroci otrok imeli otroke ... . Očitno prej ko si babica, prej si želiš napredovanje svojega statusa.
Pred kratkim ste bili gost v oddaji Dan. z družinsko in zakonsko terapevtko Veroniko Podgoršek. Vam je dala kakšne nasvete?
Zanimivo mi je bilo, ko je rekla, da pari pridejo k njej v ordinacijo. Mislim, da je fajn, da obstajajo ljudje, kot je ona, da lahko pari ubesedijo svoje težave v prisotnosti neke neznane osebe, ki ne samo da zna prisluhniti in povedati svoje mnenje, ampak tudi svetovati.
Nekateri pravijo, da je tudi to postal trend in da se za dobro razmerje ne trudijo več tako, kot so se naši starši, stari starši ...
Res je, da je včasih zakon pomenil več … no, da si se ločil, pa še več. Ker je ločitev danes tako pogosta, ni več nič posebnega, "pač jima ni šlo". Se mi zdi, da smo tudi do odnosa postali potrošniški. Ta mentaliteta je zelo močna, ker se dandanes redko popravlja stvari; če se ti pokvari telefon, kupiš novega, enako s pralnim strojem in vse kupuješ novo. Tudi to je odraz naše družbe, kako sočustvujemo, kakšni smo v odnosih.
Ste tudi sami obkroženi s kakšnimi ločenimi pari?
Moja starša sta ločena že več kot dvajset let.
Morda zaradi tega kaj drugače gledate na ločitev?
Mogoče bolj razumem, zakaj je prav, da se nekateri ločijo. Ne pravim, da je ločitev slaba, to samo pomeni, da si, ali prej naredil napačno ali pa spontano odločitev, in se je izkazalo, da ni bila dobra. Nekateri odnosi so pač obsojeni na propad. Lahko so prisotne neke privlačnosti, ki meglijo um in razum.
Uživate v samskosti ali bi lahko to predstavo vzeli kot namig, da ste pripravljeni na novo zvezo?
Ni takšen namig, saj zgolj govorim o svojih izkušnjah, je pa namig o tem, kaj si želim v svojem življenju.
Kakšno žensko iščete, kateri so prvi kriteriji?
Moja sanjska ženska je kritično razmišljujoča, ima smisel za humor, se ne pusti jebat, po domače rečeno in je ... meni lepa.
Glede na to, da ste komik, znate komedijo v zvezi pravočasno izklopiti ali pa jo uporabljati, ko je to na mestu?
Smisel za humor ti vsekakor pomaga tudi pri kreganju, saj je lahko dober ventil, da se lahko tudi nasmehneš med prepirom. Pomaga. Lahko je dodaten plus. Sploh če najdeš pravi trenutek med prepirom, da se ozračje sprosti. No, lahko pa še bolj zajebeš (smeh). Kot komik vedno hodiš po robu in tako je tudi v odnosu, včasih greš čez.
Na Facebooku imate prek 30 tisoč sledilcev - prejemate kakšne ponudbe žensk, sporočila?
Nekaj dobivam, ja. Eno čudno sporočilo je bilo; na profilni sliki že skoraj manekenka, kar je bilo že takoj sumljivo, v sporočilu pa dve goli fotografiji. Pisalo je: "mmm, le zate." Sem si rekel, ok, v redu. Nikoli si ne bi upal odgovarjati na takšna sporočila. Prvič, ne verjamem, da je to dejansko ženska, drugič, ne bi se upal odzivati nekomu, ki nima razdelanega praga, kaj je intimno in kaj ne. Tako kot nekateri moški, ki neznanim ženskam pošiljajo fotografije svojega penisa. A res misliš, da bo ženska pogledala ta penis in si rekla "ni mi važno, kaj je okrog njega, samo tole mi je pomembno."
Na predstavi imam to foro: naj zaploskajo vse ženske, ki so že kdaj od neznanca dobile "dick pic", fotografijo penisa neznanega moškega. V Ljubljani je ploskalo deset ali pa dvajset žensk. Samo v Idriji se mi je zgodilo, da ni zaploskala nobena. Povsod drugje pa vsaj dve ali tri. Zanimivo, koliko moških misli, da je to način pristopa.
Pa na ulici ali v lokalu? Vas kaj oblegajo ženske?
Ni hudega. To povem tudi v predstavi: človek bi mislil, da me ženske zelo ogovarjajo, ker sem na televiziji, v resnici pa me ogovarjajo moški. Ne geji, temveč moški, ki se hočejo družiti z mano, ki me ogovorijo kot: "kje si taleeeent." Večina so ljudje, ki me radi gledajo, sem jim kul in se hočejo fotografirati ali malo pogovarjati z mano. Ni nekega ekstra povpraševanja po meni.
Kako jemljete to pozdravljanje na ulici?
Super mi je, saj mi daje vedeti, da dobro delam. Če bi me pa grdo gledali, bi bil pa čas, da zamenjam poklic.
Se na počitnice lahko odpravite brezskrbno? Ste že doživeli kakšne paparaco fotke?
Ne. Hvala bogu. Po prvi sezoni Slovenija ima talent, ko sem šel delat absolventski izlet na Zakintos, se je hitro pokazalo: ko se enkrat ljudje napijejo in sprostijo, nastane problem. Jaz bi se sicer rad družil, a potem težko delaš. Se mi je že zgodilo, da sem potreboval pol ure do odra, ker me je ustavila vsaka skupina, mimo katere sem šel. Zato za dopust vedno izbiram kraje, kjer sem neznanec. Ne samo zato, da me ne bi kdo pofotkal, ampak tudi zato, ker je anonimnost zelo fajn. V Sloveniji je nimam več toliko, zato za dopust zbežim nekam, kjer sem samo nekdo, ki je prišel na pijačo.
Kaj bi si še želeli ustvariti v svoji karieri, o čem sanjate?
Igra je še vedno moja močna ambicija. Želim si posneti kakšen dober film, najprej predvsem komedijo, slovensko. Pr' Hostar mi je nekako dala zagon, ker so tako uspeli, s čimer so dokazali, da je še vedno prostor, da lahko nekaj narediš na svojo roko. In da s tem ne samo pokriješ vložek, ampak tudi kaj zaslužiš in narediš še kaj novega.
So vam predstave in stand upi še v izziv, po toliko letih?
Pravzaprav je ta predstava nekakšen stand up, čeprav sem jo poimenoval avtorska komedija. To pa zato, ker ni samo stand up, ampak tudi nekaj igranega dela. Stand up bo vedno zame. Fajn je, všeč mi je imeti takojšnji odziv, kar te zelo prizemlji.
Vam je potemtakem bolj všeč kot televizija?
Hmm ... televizija mi je všeč v smislu komičnih serij in kakšnih pogovornih komičnih šovov, rad sem delal Talente, Vid in Pero šov, stand up pa je še malo bolj surov. Ja, morda mi je malo bolj všeč, lahko to rečem.
Kaj se je spremenilo v desetih letih, odkar ste začeli s stand upom?
Spremenilo se je to, da smo veliko bolj suvereni, vsaj tisti, ki to delamo že deset let, in to, da zdaj nekdo, ki ni toliko prepoznaven prek televizije, kot sta denimo Perica Jerković in Sašo Stare, znata vseeno izpeljati nastop tako, kot je treba. Plus to, da nam je uspelo stand up spraviti na raven pop kulture, vsi vedo, kaj je stand up in ljudje poznajo stand up komike. Če zorganiziraš stand up večer, bodo ljudje prišli, se prišli smejat.
Kakšno se vam zdi slovensko občinstvo?
To me veliko ljudi sprašuje. Večina Slovenk in Slovencev se še vedno odziva na fore, ki so povedane kot vic, da imajo formo vica. Stand up pa ni samo to, ima ogromno enih vzorcev for, ki jih lahko delaš. Sicer pa so Slovenci kul, radi se smejijo, jaz imam same dobre izkušnje.
So kakšne fore, na katere preizkušeno ne padamo?
Ne. Večinoma se prime politika, moško-ženski odnosi, gre se samo za jakost fore. Če imaš dobro razdelano foro in se bo z njo poistovetilo veliko ljudi, se bodo smejali. Odvisno je le, kako močno se bodo poistovetili z njo in kako zelo prisotno je to v njihovem življenju. Fore, ki govorijo o neki življenjskih resnicah, so najmočnejše. Kadar si bodo ljudje rekli: "sam' res!", so vedno najmočnejše.
Vi nasmejite veliko ljudi, kdo pa nasmeji vas?
Moj brat, prijatelji Sašo Stare, Mirza Tvrtković, Gašper Bergant, MŠ, moja mami, oče, vsi okrog mene. Srečo imam, da imam takšne prijatelje in družino, da se vsi radi hecajo. Smisel za humor sem zagotovo dobil po očetu, mami in obeh dedkih. Zelo pomaga, če se starši zafrkavajo, ti že dajo neke vzorce, na kakšen način se lahko zafrkavaš. Če bi imel zelo resne starše, bi trajalo dlje časa, da bi začel skozi sarkazem kanalizirati določene stvari.
3