"S partnerico sva se razšli, a je ne morem preboleti" #VeronikaSvetuje

Spoštovani!

Že pol leta se vrtim v vseh fazah žalovanja, a enostavno ne znam ali zmorem izplavati in partnerice izpustiti. Zakaj je ne izpustim?

V prvem prepiru, ko je želela stran, sem začutila paničen strah pred izgubo in v šibkosti delovala ravno nasprotno, kar je od mene potrebovala (moč in postavljanje mej). Pravi, da bi jo morala spoštovati in oditi in bi zelo hitro prišla za menoj. A jaz tega nisem zmogla. Nisem razumela, zakaj je nisem znala pomiriti s svojo zaupljivostjo in iskrenostjo, ko sem stala pred njo popolnoma razgaljena, ji odpirala svoje globine, a tega v mojih očeh ni videla.

Najhujše mi je bilo, ker se v prepirih nisva slišali in je zelo hitro sprejela zaključke samo s svojo resnico in ustavila pogovor: "O tem se nočem več pogovarjati, spet sem izvedela nekaj o tebi ... Če ti kaj ni všeč, lahko greš."

V tega pol leta sem res že veliko predelala, a bolj ko spoznavam, kje vse sva delali napake, bolj verjamem in si želim, da si dava novo priložnost. A pravi, da je zdaj srečna, da želi biti sama, ker ni hrepenenja, ni bolečine, ni pritiskov. Ima živali, in to ji zadostuje. Pravi, naj jo pokličem, ko bom zmogla prijateljsko kavo, kar pomeni, brez pogovora o nama, samo sproščeno in lahkotno klepetanje. Želi imeti prijateljstvo brez pritiskov in pričakovanj. In tako vsak dan znova in znova tehtam med možnostmi, kaj narediti.

Prisrčno pozdravljeni,
A.

Imate tudi vi težave v partnerskem odnosu ali vprašanja o njem? Pišite nam na e-naslov veronikasvetuje@tsmedia.si. Na vaša vprašanja bo odgovorila psihoterapevtka Veronika Podgoršek.

Preberite še druge Veronikine nasvete:

• "Bližnji ne vedo, da me je že večkrat prevaral" #VeronikaSvetuje
• "Postajam vse bolj depresivna, ker sem še vedno samska" #VeronikaSvetuje
• "Čutim, da bo ta pogovor naznanil konec zveze" #VeronikaSvetuje

Spoštovana ga. A.

da partnerica ni bila pripravljena na skupno terapijo, je pogosto zelo močno znamenje, da ni več želje po partnerstvu. Ker vi čutite drugače (željo po nadaljevanju vajinega odnosa) in nje ne morete prepričati o nasprotnem, to vidite kot sebično dejanje. Da bi lahko kakorkoli komentirala, zakaj je to storila, ste napisali povsem premalo "vajine zgodbe". Vaša razlaga sebi je, da ni zmogla več prenesti bolečine ob odpiranju ran.

Foto: Aleksandra Saša Prelesnik Očitno iz pisma je, da ste bili vi prestrašeni (zanjo ne vem). Očitno si je ona že večkrat želela prekiniti vajin odnos, a ga tudi sama ni zmogla. Je morda zato poiskala individualno pomoč? Morda pa ima ona težavo v življenju s prekinitvami, ki jo je sicer naposled s pomočjo terapije zmogla. Vaše delovanje pa kaže na odvisnost od odnosov. Čeprav vas nekdo stalno odganja od sebe, se vi trudite in želite tam biti, da bi vas oseba, ki od vas beži, ljubila? Ste se kdaj vprašali, zakaj si želite nekoga, ki si ne želi vas? Občutek imam, da razhod dojemate kot svoj neuspeh, poraz. Se vam ob tem morda prebujajo temeljni občutki, da niste dovolj dobri, sprejeti, sprejemljivi?

Vse bi naredili zanjo kljub dejstvu, kot navajate: "Samo v sebi sem iskala napake, se prilagajala, se trudila postati nekaj, kar sem mislila, da ona pričakuje, želi. Na tak način pa sem izgubljala sebe in s tem svojo moč." Če še enkrat dobro preberete to poved, kaj čutite? Si tega res želite še naprej?

Pravite, da ste v tem času (pol leta) predelali veliko in da si je zdaj želite nazaj. Ob dejstvu, da vam po vsem tem ponovno reče, da je zdaj ona srečna (!), in to brez vas (!).

Draga ga. A., kje ste vi? Krčevito se oklepate, prosjačite, moledujete nekoga, ki vas od sebe odganja. Kje sta tukaj samospoštovanje, samovrednotenje? Sebe ste nekje popolnoma izgubili! In na tak način se izgubljate še bolj. Vi skrbite za vse druge prej kot zase. Kot pišete pod vašo drugo možnostjo, kaj narediti, ponovno ne želite razočarati in prizadeti nje. Ampak kot si na trenutke dovolite uvideti, je njena želja oditi. In dejstvo je, da vsako vaše moledovanje ona doživi kot pritisk.

Nekdo, ki si namreč v odnosu še želi biti, pobere najmanjšo možnost in dlan tudi poda! Si podane dlani želi! In kjer ni obojestranske želje, odnosa ne more biti. Zato, kot sami pišete pod svojo drugo točko možnosti, vam predvsem želim, da greste končno naprej. Vi imate v mislih od nje, jaz pa predvsem: naprej v življenju in svojih vzorcih, ki vas imajo močno v primežu. Da boste sploh lahko šli naprej, pa morate nehati hoditi nazaj.

Preberite še:

Trendi Ana Bučević: Družba nas programira razmišljati negativno #intervju #video