Sreda, 1. 4. 2020, 19.44
4 leta, 7 mesecev
Preprost način, kako v obdobju epidemije umiriti negotovost in tesnobo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
5
S samoizolacijo so se pri nekaterih ljudeh negotovost in čustva tesnobe še povečali, kar pa lahko umirimo na preprost način. Odgovor se skriva v rutini, saj smo jo ljudje sposobni oblikovati tudi v tako stresnem času, kot je epidemija novega koronavirusa.
"Negotovost in čustva tesnobe lahko pomirimo z dobro organizacijo in strukturo, ki ob ponavljanju postane rutina. Dobra novica je, da smo ljudje bitja rutine," pojasnjujejo pri Logout.si, centru pomoči pri čezmerni rabi interneta.
"Tudi v tako stresnem času, kot je zdaj, smo si sposobni oblikovati rutino. In ravno v stresnem času, kot je trenutno, je rutina ključna pri ustvarjanju občutka varnosti, pomirjenosti in domačnosti," pa dodaja Špela Reš, psihologinja, strokovna delavka in svetovalka pri Logout.si.
Sestavite si družinski urnik in se ga držite
V obdobju epidemije, ko mora vsa družina preživljati čas skupaj in si bolje razdeliti opravila, strokovnjaki priporočajo, da si ustvarite družinski urnik, v katerega po dnevih ali urah vključite naslednje.
Čas za delo/šolo/gospodinjska opravila. V to kategorijo spadajo tista opravila, ki jih navadno doživljamo kot "koristna". Čas za šolo otrok in delo staršev (če je to mogoče), naj bo v dopoldanskem času.
Ob tem pri Logout.si opozarjajo, da naloga staršev v trenutnih razmerah ni šolanje otroka na domu, ni ga treba poučevati, temveč je vloga starša pri "šoli na domu oziroma na daljavo" po njihovem mnenju predvsem:
- pomoč pri načrtovanju aktivnosti, organizaciji časa in postavljanju prioritet,
- spodbujanje in pozitivno motiviranje,
- pomoč pri razumevanju navodil učitelja,
- preverjanje, ali je delo opravljeno.
"Otroci od tretje triade v trenutnih razmerah za šolsko delo že potrebujejo računalnik oziroma dostop do spleta, ki naj bo v času šole namenjen šolskim aktivnostim. Otrokom pomagajte, da si učne ure organizirajo v blokih po 45 minut, z vmesnim odmorom od 5 do 10 minut. Pri otrocih, ki se nekoliko težje zberejo ali jim niha pozornost, naj bo učna ura dolga največ 30 minut (lahko tudi manj), ki ji sledi 10 minut odmora, potem spet učna ura 30 minut in tako naprej."
Čas za sprostitev/zabavo/druženje/umik. Sem spadajo tiste aktivnosti, ki jih navadno doživljamo kot "prijetne": zabavne vsebine na spletu, igra, klepet s prijateljico po telefonu, ogled filma ... "Te aktivnosti nam omogočajo čustveno sprostitev in umik od stresnih razmer. Potreba po umiku je zelo pomembna in prav je, da jo znamo zadovoljiti," svetuje Reševa.
Čas za gibanje. Telesne aktivnosti, ki so tako intenzivne, da se ob njih zadihamo ali spotimo. Veliko gibalnih vaj lahko delamo doma ali na družinskem vrtu. Če imate stopnice, jih uporabite za gibalne vaje, v družinskem krogu se lahko odpravite na sprehod v naravo, seveda ob upoštevanju varne razdalje od drugih ljudi. Za otroke in mladostnike je priporočljivo, da je čas za gibanje vsaj 60 minut na dan, za odrasle pa vsaj 150 minut na teden.
Čas za spanje. Rutina spanja je za dobro počutje zelo pomembna, čas za spanje pa naj bo za odrasle in mladostnike ponoči, v kosu. "Pri otrocih, ki čez dan še spijo, poskušajte ohraniti že prej vzpostavljeno rutino spanja (na primer iz vrtca). Priporočljivo je, da otroci, ki že obiskujejo šolo, in mladostniki spijo od 9 do 10 ur na dan."
Čas za družino. Prijetne ali koristne aktivnosti, ki jih družina počne skupaj, ki krepijo medsebojne odnose in omogočajo izmenjavo mnenj ali učenje. "Medosebni odnos je najmočnejše orodje vzgoje, zato naj čas za družino spada v tedenski načrt. V obdobju krize in tudi sicer. Čas za družino lahko organiziramo ob skupnih obrokih, ob večerih, ob koncu tedna."
Zdaj je primeren čas za odkrivanje skupnih interesov, za pogovore "o dobrih starih časih", za pregledovanje družinskih foto- in videoalbumov. Tudi skupni ogled filma ali nanizanke, skupno igranje namiznih iger ali videoiger spadajo v čas družine.
Če imate v družini mladostnika, ga povabite k taki družinski aktivnosti, ki spada med njegove prijetne aktivnosti, še svetuje Reševa. "Tako imate večjo verjetnost, da bo mladostnik to povabilo sprejel. Ne načenjajte sporov, če to ni potrebno."
Pri razelektritvi napetega ozračja priporoča humor, ob morebitnem čustvenem izbruhu pa najprej čas za pomiritev in to, da nekatere ukrepe ali odločitve sprejmite, ko ste mirni. "V komunikaciji z mladostniki bolj kot trditve uporabljajte vprašanja. S tem se boste nekoliko otresli vloge 'tistega, ki ves čas teži in pametuje', in prevzeli vlogo raziskovalca, nekoga, ki ga mladostnikovo mnenje, razmišljanje zanima."
"Realno imamo več časa za stvari, za katere ga prej nismo imeli"
Čeprav se zdi organizacija dne vse družine, ki zdaj skupaj preživlja cele dneve, težek izziv, ki zahteva dobro načrtovanje, dobro medsebojno komunikacijo in sodelovanje vseh članov, si za to vzemite čas, nikamor se ne mudi.
"Veliko vsakodnevnih aktivnosti in 'kradljivcev časa' je odpadlo ali se vsaj bistveno zmanjšalo (promet, nakupovanje, vožnja na popoldanske aktivnosti, druženje s prijatelji v mestu in podobno)."
Realno imamo več časa. Vzemimo si čas za dobro načrtovanje dneva in družinskih aktivnosti, vzemimo si čas za pogovor, za aktivnosti, za katere nam je vedno zmanjkovalo časa, vzemimo si tudi čas tudi za lenarjenje in čas za dolgčas."
Skupaj se pogovarjajte tudi o trenutnih kriznih razmerah in svojim otrokom odgovorite na vsa vprašanja in jim razložite, da so ti ukrepi kratkotrajni in ne bodo trajali v nedogled.
"Pojasnite, kaj to pomeni za vso družino in kako se boste prilagodili trenutnim razmeram. Pri tem ste lahko ustvarjalni, narišete lahko plakat, strip, napišete zgodbo, zapišete družinska 'koronapravila'," še priporoča psihologinja.
Preverite tudi:
5