Petek, 1. 12. 2017, 18.09
6 let, 4 mesece
Manj okužb z virusom HIV. Pa je stanje res tako spodbudno?
Mitja Ćosić: Dokler bo aids in HIV spremljala stigma, bo obstajala tudi epidemija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Prvi decembrski dan je že vrsto let posvečen boju proti hivu in aidsu. Do konca novembra letos je bilo v Sloveniji na novo diagnosticiranih 33 okužb z virusom HIV (lani rekordnih 60), kar je najmanj v zadnjih desetih letih. "To pa ne pomeni, da je tudi realno stanje tako spodbudno," opozarja Mitja Ćosić, strokovni sodelavec Legebitre.
"Ta številka kaže zgolj na prijavljene primere novih diagnoz, ne odraža pa letošnjega števila resničnih okužb. Morda kaže na to, da se število pravih ljudi ni odločilo za testiranje. A ker se letni obseg testiranj ni zmanjšal, pri nas na Legebitri se celo povečuje, pa morda to lahko kaže tudi na manjšo stopnjo novih okužb.
Lani je bilo odkritih visoko število ljudi v zgodnji fazi okužbe, s čimer smo mogoče vsaj nekoliko zajezili bolezen. Okužba se namreč najlažje prenese v zgodnji fazi," je pojasnil Mitja Čosić, ki se na Legebitri ukvarja s področjem virusa HIV.
Mitja Ćosić je strokovni sodelavec Legebitre s področja virusa HIV.
Preberite še:
Življenje z virusom HIV: Najtežje bilo povedati mami #intervju
33 novih primerov
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so letos v Sloveniji prepoznali manjše število novih diagnoz okužbe z virusom HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo na NIJZ prijavljenih 33 primerov novih diagnoz. Od tega jih je bilo 23 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.
V Sloveniji je največ okužb zaradi spolnih odnosov med moškimi (75 odstotkov), nekaj dodatnih odstotkov je okužb v skupini, kjer poti okužbe ni mogoče nedvoumno dokazati. "To so verjetno moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi, a jim je to nerodno priznati," predvideva Ćosić.
Prav Ćosić je tisti, ki sodeluje pri testiranju, uporabnikom sporoča rezultate testov in tistim, ki so pozitivni oziroma imajo reaktiven test, na infekcijski kliniki, kjer izvajajo nadaljnja testiranja in zdravljenje, uredi termin. Na Legebitri, kjer poleg testiranja za HIV opravljajo tudi teste za gonorejo, sifilis in hepatitisa B in C, vodi tudi program podpore za osebe, okužene s HIV.
Poziv k testiranju!
"Vse, ki so imeli nezaščiten spolni odnos, pozivamo, naj se odločijo za testiranje. Karkoli odkrijemo, je bolje, da je to prej kot pozneje," opozarja. "Zaradi učinkovitosti zdravil je danes verjetnost, da bi se virus razvil v aids, minimalna oziroma je sploh ni. V skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (gre za večje število oseb kot zgolj istospolno usmerjenih), je testiranje postalo del rutinske skrbi za zdravje, je povedal, zunaj nje pa je testiranje še vedno stigmatizirano. Razlogov je več, poudarja sogovornik.
Na repu evropske lestvice po številu testiranj
"Nekateri še danes raje živijo v nevednosti, nekateri na bolezen sploh ne pomislijo, nekateri se izogibajo slabim novicam, za številne pa je testiranje še vedno tabu," poudarja. "V Sloveniji se testira premalo ljudi. V številu opravljenih testov na sto prebivalcev smo med evropskimi državami šele na koncu lestvice."
Neprepoznane okužbe – gonilo epidemije
V Sloveniji je trenutno diagnosticiranih med 600 in 700 oseb z virusom HIV. "Poleg teh 600 ali 700 je po mnenju strokovnjakov še med 150 in 200 ljudi, ki za svojo okužbo ne vedo. Ti ljudje so tako ali drugače gonilo epidemije," opozarja. "Ker se ne zdravijo in imajo zelo visoko stopnjo virusa v krvi, lahko s prakticiranjem nezaščitenih spolnih odnosov okužbo nevede širijo naprej."
Pomanjkljiva spolna vzgoja v slovenskih šolah
Ćosić pojasnjuje, da je virus HIV zelo slabo oziroma težko nalezljiv, kar pa seveda ne sme biti izgovor za pomanjkanje zaščite. "Vprašanja, ki jih na to temo dobivamo na SOS-telefon, so včasih tako nenavadna, da je kar težko verjeti. Opazi se, da je spolna vzgoja v slovenskih šolah zelo pomanjkljiva," je poudaril.
Diskriminacija zdravstvenih delavcev
Tako kot naš sogovornik z virusom HIV (intervju z njim ste si na Siol.net lahko prebrali dopoldne) je tudi Ćosić opozoril na diskriminacijo zdravstvenih delavcev, predvsem zobozdravnikov, pri stiku z osebami, okuženimi z virusom HIV.
Opozoril je tudi na dejstvo, da imajo zdravniki dostop do podatka o izdanih zdravilih za zdravljenje infekcijskih bolezni, kar odpira vrata diskriminaciji. "Do vseh bi se morali vesti enako, saj ne veš, kdo sedi na stolu. Pacienti, ki se zdravijo za HIV, so pravzaprav najbolj varni," dodaja Ćosić.
Pri tem je opozoril na mnenje ameriškega Centra za nadzor bolezni in številnih drugih strokovnjakov, ki pritrjujejo temu, kar se ve že nekaj časa; da je verjetnost prenos virusa HIV zanemarljiva oziroma je ni, če se oseba zdravi s protiretrovirusnimi zdravili in v krvi nima viremije.
"To pomeni, da je virus pod mejo zaznave. Virus HIV je še vedno prisoten v telesu, saj se skriva v spominskih celicah, ki so neaktivne, ni pa ga v telesnih tekočinah, kot so kri, sperma … Dobro je, da bi bila javnost o tem obveščena, še posebej zdravstveni delavci."
Razlog za optimizem?
Ćosić je glede izkoreninjenja aidsa srednje optimističen. "To bi se lahko zgodilo, če bi se več ljudi testiralo in zdravilo in bi to storilo pravočasno, saj to pomeni, da bi okužbo zajezili, preden se prenese naprej. Iznajdba zdravila, ki bi okužbo dokončno pozdravilo, se odmika v prihodnost, a na voljo imamo dovolj načinov, da bi lahko to epidemijo končali. A dokler bo ostala stigma, bo ostala tudi epidemija, saj ravno stigma najbolj onemogoča preventivna prizadevanja."
