Ponedeljek, 1. 4. 2019, 19.45
5 let, 7 mesecev
"Fant nič ne prispeva v najin skupni proračun" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,20
2
Bralka se počuti ujeto v zvezi, v kateri je stroške prisiljena pokrivati sama, medtem ko njen partner v skupni proračun ne prispeva skoaj nič.
S fantom sva skupaj dobri dve leti, od tega eno leto živiva skupaj. Odkar sva se preselila na svoje, bolj malo prispeva (ali nič ne prispeva) v skupni proračun. Ko sva se podala na pot skupnega domovanja, je bil dogovor tak, da si vse stroške deliva na polovico. Prvega pol leta je bilo vse v redu, oba sva se držala dogovora, nato pa me je septembra prosil, ali lahko jaz pokrijem najemnino za ta mesec, ker od prejšnje plače ni dal na stran. No, od septembra se to že vleče.
Izseliti se ne morem, ker sva podpisala najemniško pogodbo za eno leto, niti se ne želim izseliti, saj sem jaz tista, ki plačuje najemnino, on pa noče stran. Zdaj sva v neki čudni zvezi, kjer nisva niti skupaj niti narazen. Na živce mi gre in večkrat sem mu zagrozila, ampak me na koncu vedno omehča.
Prosim, svetujte mi, kaj naj naredim?
Preberite še druge Veronikine nasvete:
- "Čustveno me izsiljuje, zato se mi zasmili in vrneva se na stara pota"
- "Partner ob svojih otrocih težko najde čas zame"
- Zaradi ljubezni na drug konec države - je prehitro?
Spoštovani!
Vaše vprašanje se po eni strani dotika pravniške stroke in za ta del bi se bilo dobro obrniti tudi na katerega izmed pravnikov, drugi del pa je lahko tudi psihološki – odnosni.
Pravzaprav s svojim opisom odpirate zelo pomembno temo, to so dogovori. V partnerskem odnosu kot v vsakem drugem odnosu je izrednega pomena, da se oba držita dogovorov.
Zato je pomembno, da se partnerja že na začetku odnosa iskreno pogovarjata, da izrečeta želje, pričakovanja, kaj koga moti, vse to uskladita na način, da je obema v redu, nato vse to tudi izvajata. Da se odnosi začnejo krhati in končno razpadejo, je v večini krivo ravno kršenje ali nespoštovanje pravil, dogovorjenih znotraj odnosa.
Vsak par ima svoja pravila in če se dva z njimi strinjata, je to edino pomembno. Neizpodbitno dejstvo, pred katerim si marsikdo zatiska oči, pa je, da ko so dogovori v odnosu kršeni, oseba to občuti kot prevaro, kot izdajo, uničuje se tako zelo pomembno zaupanje. Počasi se zgodi, da oseba kljub temu, da partnerja ljubi, z njim ne more več živeti. Počasi se namreč izgublja tudi občutek ljubljenosti in s tem poželenja.
Pri parih, kjer se je pojavila nezvestoba, torej tretja oseba, se pogosto (ne pa vedno!) dogaja ravno to, da je bilo v odnosu prej navzočih mnogo prevar v obliki kršenja skupnih dogovorov, kjer pa so, kot že rečeno, občutki zelo podobni. Žal številni tovrstne prevare jemljejo premalo resno. Zato bi tudi vam ob tem rekla, da bi bilo dobro, da partnerju poveste, da se čutite prevarano in izdano, ker se ne drži dogovora.
Vprašajte se tudi, kam vas ta pot vodi. Kot ste že sami napisali, vas počasi, a gotovo vodi v odnos, v katerem ne želite več biti. Morda bo dojel resnost posledic svojih dejanj (nekaj drugega bi bilo, če bi ostal brez službe in bi novo tudi iskreno iskal ali bi bila prisotna kakšna druga stiska, a v tem primeru po vsej verjetnosti niti ne bi tako čutili) in če obstaja še najmanjša želja po odnosu, se iz tega lahko izkopljeta in morda še bolj razumeta. Sicer pa boste poiskali še pravno pomoč (kaj narediti, da ne boste več zavezani plačevanju najemnine oziroma kako razdreti najemno pogodbo) in nazadnje odšli prav vi. Včasih je bolje iti naprej kot pa stati na točki nič in jo tudi vzdrževati.
Preberite še:
2