Ponedeljek, 11. 3. 2019, 20.06
5 let, 7 mesecev
"Partner ob svojih otrocih težko najde čas zame" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
7
Bralka se v zvezi počuti zapostavljeno. "Nisem egoist, vendar nekaj ljubezni potrebujem tudi jaz," pravi.
Partnerja imam že leto in pol, vse je bilo popolno, bila sva idealen par. On je v glasbenih vodah, neprestano obdan z ljudmi, ljudje ga imajo radi, on ima rad ljudi. Večkrat se počutim zapostavljeno, saj v družbi ljudi name preprosto pozabi. Vem, da hrepeni po pozornosti, po tem, da bi bil oboževan, vendar to ni težava, zaradi katere vam pišem, čeprav me tudi to moti.
Fant, s katerim sem, ima enega odraslega otroka z eno žensko in še enega z drugo žensko (ta otrok je še dojenček). Ko sva postala par, je namreč pričakovala njegovega drugega otroka, vendar je rekel, da je bila to bolj nesreča in da s to osebo noče ostati. Že to me moti, saj veste ... Pri dveh otrocih težko najde čas še zame. Nisem egoist, vendar potrebujem nekaj ljubezni tudi jaz.
Vse skupaj je šlo tako daleč, da me moj fant (iz meni neznanega razloga) ignorira. Po kakšen teden ali več ni prav nič od njega, umakne se in oddalji (nima drugega dekleta). To me ubija, saj ga imam zelo rada. Kljub vsemu, kar se dogaja v njegovem življenju (nekdanji partnerici, otroka ...), menim, da bi se lahko bolj potrudil za zvezo, ki bo morda tokrat lepo stekla. A zdi se mi, da njemu ni do tega.
Ko me ignorira, je hladen, čez nekaj dni pa me pokliče in se obnaša, kot da se ne bi nič zgodilo, ter je ves sladek. Jaz takrat ne morem biti v redu, ker me tisti teden, ko se ne oglaša, psihično sesuje.
Ali je sploh še smiselno vztrajati v taki zvezi?
Prosim za nasvet, hvala.
Tanja
Preberite še druge Veronikine nasvete:
- Zaradi ljubezni na drug konec države - je prehitro?
- "S partnerico sva se razšli, a je ne morem preboleti"
- "Mož mi je razkril, da sanjari o seksu v troje"
Spoštovana ga. Tanja,
vi prav prosite za ljubezen. Očitno ste na tem področju tako podhranjeni, da sami sebe dobesedno ponižujete in si dovolite, da vas ponižuje tudi on. Čeprav vas ignorira in se vam po teden ali več ne javi, ga vi vedno znova z odprtimi rokami sprejmete nazaj. In seveda je to vzorec, ki ga tudi on zelo dobro pozna. Malo se boste kujali, potem pa bo spet vse po starem. Vedno vas dobi nazaj.
To je razlog, da tudi nima prav velike volje za spremembo, saj vse deluje, kot mu očitno ustreza. Na podlagi vašega opisa bi lahko rekla, da je oseba, ki se boji čustvene navezanosti, zato je stalno malo tukaj, malo tam in nikjer prav zares v celoti. Nikjer tako globoko, da bi ga lahko bolelo. Po drugi strani pa vas boli kar naprej. Teden za tednom. Vaše vedenje kaže na to, da se ne cenite, da se zadovoljujete z drobtinicami, ker očitno verjamete, da česa več niste vredni oz. si česa več niti ne zaslužite. Razmislite, od kod to izhaja in zakaj je tako. Zakaj hrepenite po ljubezni tam, kjer je pravzaprav sploh ni? Zakaj se trudite, da bi nekdo, ki ne vidi, uvidel, da ste vredni ljubezni?
Kako veste, da ste tokrat zares edini? Verjetno je to govoril tudi prvi in drugi partnerici, s katerima ima otroka in ki naj bi bili napaka. Prava partnerska ljubezen je sodelovanje in hrepenenje po bližini. Je delovanje v dobro drug drugega.
Sprašujete se, ali je smiselno vztrajati v taki zvezi. Odgovorite si na teh nekaj vprašanj. Je vajin odnos tak, kot si ga želite? Kaj vam je v vajinem odnosu in pri njem všeč? Ali tudi on hrepeni po vas in naredi vse, da bi bila skupaj, se videla, slišala? Ali vas dojema kot partnerico ali kot nekoga, h komur pride, ko se mu zljubi? Je do vas odkrit? Mu zaupate? Kaj naredi za zaupanje? Vas spoštuje? Lahko vam zastavim še veliko vprašanj in veliko ljudi vam lahko reče, da vse skupaj ni v redu, na koncu pa ste še vedno vi tisti, ki imate odgovor in moč ali nemoč v sebi.
Veste, nekateri imajo tisoč razlogov za to, da bi partnerja zapustili, pa vendarle najdejo enega za to, da ostanejo. Spet drugi lahko najdejo tisoč razlogov, da ostanejo, pa odidejo zaradi tistega enega, za njih nesprejemljivega. Prav nihče se nikoli ne more zares odločiti namesto vas. Nihče ne more zares vedeti za vas.
Vseeno vam želim predvsem to, da bi najprej našli sami sebe, da bi vedeli, česa si želite in česa ne, česa (si) v odnosih ne boste dovoljevali. Ob tem pa tudi obilo ljubezni, ki v dobrem partnerstvu prihaja z obeh smeri in se vidi v dejanjih.
Preberite še:
7