Čudež pred božičem: po 16 letih našla izgubljenega konja

"Se spomnite šova Rudija Carella? No, jaz se ga ... Otroška leta pač. Vedno sem tuhtala, koga bi mi Rudi lahko pripeljal kot izgubljeno presenečenje. No, danes, pri svojih 41 letih in 15 let po Rudijevi smrti, se mi je obudil spomin in počutim se, kot da igram glavno vlogo v njegovi oddaji," je bil zapis Tine Gracer na Facebooku, ki je namignil na zgodbo s srečnim koncem.

41-letna Celjanka Tina Gracer se je v konje zaljubila pri desetih letih. V Socki pri Celju je hodila na ure jezdenja. Starši so opazili njeno navdušenje in ji za 14. rojstni dan kupili konja. "Guna sem spremljala od rojstva naprej. Izbrala sem mu ime, bila sem zraven, ko se je skotil, hranila sem ga. Ko je bil star pet mesecev, sem ga dobila za rojstni dan. Ko je bil star tri leta, sem se lahko z njim začela resneje ukvarjati. Bil je moja velika ljubezen."

Med študijem ga odpeljala na morje

V času srednje šole je hodila v Socko in skrbela zanj. A najlepši je bil zanju čas študija v Portorožu.

"Oče mi je obljubil, da lahko, če naredim vse študijske obveznosti v prvem semestru, konja odpeljem na morje. Zelo sem se potrudila, da sem naredila vse ob pravem času. In ko sem očetu prinesla papirje, da sem res vse naredila, je že pozabil na svojo obljubo, a na koncu se je moral vdati. Kajti jaz sem med tem že našla hlev za Guna in uredila prevoz zanj na morje."

"Pred šolo sem zjutraj šla v hlev, ga pospravila, krtačila Guna, šla nato v šolo in bila popoldne ponovno z njim." Foto: Osebni arhiv

Nosečnost, otrok ... konj?

Kasneje se je s Tino vrnil v Celje. Ko je delala magisterij, je zanosila in za nosečnico ni bilo priporočljivo, da jezdi. Prav tako njen partner ni imel posluha za to, da bi konj kasneje ostal del družine. Tina ni imela več toliko časa zanj, postal je tudi velik finančni zalogaj. Po težkih pogajanjih se je zato odločila, da ga bo oddala nekomu, ki ga bo imel rad in bo lepo skrbel zanj.

"Najprej sem pomislila, da bom konja oddala policiji. Tako sem jih navdušila, da so ga prišli testirat, ali je primeren za konjenico. A ko jih je Gun videl, ko so se pripeljali s kombiji, je začel vzvratno hoditi. Bilo ga je strah. Ni bil primeren za njihove naloge. Nato sem na nekem forumu našla dekle, ki je iskalo konja. Doma so imeli kmetijo, in ko je z družino prišla pogledat Guna, se je vanj zaljubila. Takrat sem naredila kompromis, da ugodja res ne bo imel enakega kot do zdaj, a ga bo nekdo imel rad in mu bo lepo."

Izgubljena vsaka sled

Ko ga je po enem letu prvič obiskala, je videla, da ne živi ravno v najboljših pogojih, nad čimer ni bila navdušena, a je bila vesela, da ga ima nekdo rad in mu je mar zanj. "Čez štiri leta sem se ločila in odločila sem se, da bom konja vzela nazaj, saj sem imela zapisano v pogodbi, da ga lahko zaradi neustrezne oskrbe vzamem nazaj. Ko sem prišla na obisk, dekleta ni bilo doma in njena mama mi je osorno povedala, da so Guna prodali, ker da je bil nasilen. Ni se spomnila, kam so ga dali. Čeprav sem imela številko rodovnika, ga nisem našla. Pisala in poklicala sem vse klube po Sloveniji in Avstriji, a nihče ni vedel nič o njem."

Številni so ji takrat namignili, da je bil mogoče Gun poškodovan in da ni bil primeren za drugam kot za na "drugi svet".

"Ta konj, ki je bil hranjen na cucelj in imel vse udobje tega sveta, je zdaj končal v pasji hrani? To je bilo zame strašljivo in živeti s tem je bilo zame nepopisno breme. Da se nisem borila za tisto, kar mi veliko pomeni, in se nisem zoperstavila ljudem, ki mi ga niso pomagali obdržati doma. A najbolj od vsega sem razočarala samo sebe."

Je še sploh živ?

Vsak dan je pomislila nanj, saj ga ima na velikem plakatu v svojem stanovanju. A z leti je opustila upanje, da se bosta še kdaj srečala. Čeprav konji živijo do trideset let.

Foto: Facebook

Objava na Facebooku

Čudeži se po svetu dogajajo vsak dan in tokrat je tega v decembrskem čarobnem času doživela tudi Tina.

"Ko sem na decembrsko jutro brskala po telefonu, sem videla posnetek konja, ki se valja po sveže zapadlem snegu. Zraven je bil zapis: 'Tako v sveže zapadlem snegu uživa moj Gun.' Pomislila sem, da kdo bi lahko dal konju enako ime, kot sem ga dala sama. Pogledala sem bližje in videla, da ima konj enako piko na glavi kot moj Gun. Mislila sem, da je to nekakšna skrita kamera in da je kaj takega skoraj nemogoče. Pogledala sem profil dekleta in našla fotografijo, kjer je zapisala: 'Danes pihava 26. svečko. Hvala, ker si najboljši del mene.' Strmela sem, ker nisem mogla verjeti, da je to res. Z dekletom Lauro sva si izmenjali nekaj sporočil in potrdila mi je, da je to res moj Gun." 

Ni besed, ki bi opisale Tinine občutke in tudi vso zmedo v glavi. Ščipala se je po telesu, da je občutila svojo živost, resničnost, da vse to ni le del sanj.

"Samo, da je živ in da mu je lepo. Samo to sem si ponavljala. Da je kljub vsemu, kar sem naredila narobe, živ in da ga nekdo res obožuje. Obe sva jokali in si pošiljali fotografije."

Laura jo je povabila, da obišče Guna v Mačkovcih na Goričkem, in nedelja je bila pravi dan za ta posebni obisk.

"Ko sem videla dekle, ki je v tega konja zaljubljeno tako, kot sem bila jaz v njenih letih, in da lepo skrbi zanj, je bil to zame eden najlepših trenutkov v mojem življenju. Rešila ga je bede. Zanemarjenega in shiranega je kupila v klubu, kjer je nekoč na njem opravila prve ure jahanja. Zdaj je star 26 let in ima zaradi slabih pogojev, v katerih je živel, hudo astmo."

Sprva zadržan, a kasneje jo je prepoznal

S fantom, ki ima kobilo, staro 20 let, sta kupila kmetijo, da sta lahko uredila prostor za konja. Po Tininih besedah živita skromno, a vse, kar imata, vlagata v hlev za njuna konja. Zaradi slabih izkušenj je konj previden do neznancev, a po 15 minutah Tininega obiska se je je spomnil.

"Laura me je rešila velikega bremena preteklosti. Ko je rešila Guna, je rešila mene in s tem mojo bolečino. Ko sem videla, da je živ, sem začutila težo, ki se je odvalila od mojega srca. Večer pred tem posebnim jutrom sem prvič sama postavila smreko in na njej prižgala lučke. Naslednji dan me je čakalo darilo. Naj mi nihče ne reče, da se čudeži ne dogajalo."