SiolNET. Trendi Odnosi
Vsebino omogoča Teološka fakulteta v Ljubljani
  • Messenger
  • Messenger

Ali je mogoče zasvojenost nadomestiti z odnosom?

Vsebino omogoča Teološka fakulteta v Ljubljani

Zasvojenost je verjetno edina bolezen, ki se je okolica najpogosteje zave prej kot zasvojeni posameznik. In glede na podatke vsak vsaj enkrat v življenju občuti posledice zasvojenosti – svoje lastne ali drugih. 11. novembra zaznamujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, zato je november mesec, ko se še posebej spodbuja ozaveščanje o različnih dimenzijah zasvojenosti, posledicah in načinih preprečevanja. Raziskovalni projekt Dinamika alkoholizma in odvisnosti v družinskem sistemu ter relacijska družinska terapija, ki ga z delnim financiranjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije vodijo raziskovalci Teološke fakultete UL, je ponovno potrdil razširjenost in razsežnost problematike zasvojenosti v naši družbi.

Ul teof | Foto:

Vsak peti nevarno ali škodljivo uživa alkohol

Problematično pitje alkohola pa nima le neposrednih posledic za zdravje posameznika, ampak pomembno zaznamuje celotno življenje in tudi vse odnose. Tako lahko sklenemo, da se vsak v svojem življenju na tak ali drugačen način sreča z zasvojenostjo. Odziv na znake zasvojenosti pa je pogosto prepozen in premalo odločen, pa naj gre za prepoznavanje ogrožajočega vedenja pri sebi ali za prepoznavanje takega vedenja pri družinskih članih, prijateljih, sorodnikih, sodelavcih. Razumevanje dinamike odvisnosti v družinskem sistemu je tako ključno za dvigovanje zavesti o škodljivosti problematičnega uživanja alkohola.

Foto: Pixabay | Foto: Foto: Pixabay

Dodatno razumevanje dinamike alkoholizma ponuja dejstvo, da je glede na rezultate raziskave vsak tretji otrok alkoholika oziroma da je vsak tretji živel v skupnem gospodinjstvu z osebo, ki je problematično pila. Pri tem vodja raziskovalnega projekta prof. dr. Barbara Simonič poudarja: "Problematično vedenje staršev in odvisniško vedenje povzročata trajne posledice, saj imajo lahko odrasli otroci alkoholikov tudi sami težave z družinskimi in partnerskimi odnosi in se slabše spoprijemajo s čustvi. Nefunkcionalna družinska klima odmeva tudi v odraslih odnosih. Odrasli otroci alkoholikov so skrite žrtve alkoholizma, ki se še dolgo po tem, ko zapustijo domače okolje, spopadajo s posledicami nefunkcionalnih družinskih odnosov."

Prof. Barbara Simonič. FOTO: Tamino Petelinšek | Foto: Prof. Barbara Simonič. FOTO: Tamino Petelinšek

Odnos namesto odvisnosti

Raziskovalci poudarjajo, da je ključen element okrevanja po zasvojenosti ponovno vzpostavljanje odnosov. Preprost občutek sprejetosti, pomembnosti in varnosti v odnosih je pogosto dovolj, da oseba v času stiske, obupa ali brezvoljnosti poišče nekoga za pogovor, namesto da poseže po alkoholu. Družinska terapija je lahko prostor, kjer posameznik najde odgovore in pot do želene spremembe. Terapija predstavlja podporni sistem ob premagovanju zasvojenosti ali ponudi prostor za ovrednotenje izkušenj zasvojenosti v primarni družini. Relacijska družinska terapija, za katero poteka izobraževanje na Teološki fakulteti (drugostopenjski magistrski študij Zakonski in družinski študiji, program izpopolnjevanja Zakonska in družinska terapija ter tretjestopenjski doktorski program s področja Zakonska in družinska terapija), vodi proces okrevanja po zasvojenosti prek vzpostavljanja novih odnosov – do samega sebe, do pomembnih oseb iz preteklosti in do pomembnih družinskih članov v sedanjosti.

Okrevanje prek novih načinov čustvenega odzivanja

V terapiji posameznik dobi izkušnje in veščine, ki so potrebne za vzpostavljanje novih načinov čustvenega odzivanja. Zasvojenost, ki je omogočala hitro spremembo razpoloženja, je treba zamenjati z odnosom, v katerem posameznik ponovno pridobiva izkušnje sprejetosti, varnosti in obvladljivosti lastnega doživljanja. Kot poudarja asist. dr. Tanja Valenta, je "tvegana raba alkohola le ena izmed nefunkcionalnih regulacij čustvenega stanja, ki ga lahko v psihoterapevtski obravnavi nadomestimo z novimi funkcionalnimi načini spoprijemanja s stisko".

Vir moči je v duhovnosti

Kot pomembno dimenzijo okrevanja po zasvojenosti pa raziskovalci izpostavljajo tudi duhovnost. Verovanje v globoko skrito notranjo identiteto, iskanje smisla življenja in verovanje v višjo silo lahko pomembno pripomorejo k procesu okrevanja in vzpostavljanju novih odnosov. Duhovnost ponuja upanje, ko je navidezno vse brezupno, daje izhod v navidezno brezizhodnem položaju in omogoča odnos, ko se zdi, da je vse uničeno.

Poglobljeno razumevanje duhovnosti, religioznosti in teološke misli, za katero si tudi prizadeva Teološka fakulteta s svojimi študijskimi programi (dvopredmetni študij Teološki študiji, enoviti magistrski program Teologija, drugostopenjski magistrski program Religiologija in etika in tretjestopenjski doktorski program s področja Teologije in Religiologije), omogoča, da se tudi na brezizhodni poti zasvojenosti najdejo prava beseda, smisel in pomoč. Doc. dr. Saša Poljak Lukek pravi, da "v zasvojenosti prepoznavamo odsotnost pristnega odnosa. In ker ljudje nikoli ne prenehamo hrepeneti po odnosu, je vsaka zasvojenost v bistvu krik po odnosu. Če ne drugi, nam je odnos z Bogom vedno na voljo in tja se lahko zatečemo v trenutkih največje ranljivosti po razumevanje, sprejetje in tolažbo."

Teološka fakulteta UL svoja vrata odpira za vse študente, ki želijo v študiju razvijati svoje kritično mišljenje, duhovno miselnost, sočutje do sočloveka in se aktivno vključevati v družbeno življenje.

Študijski programi Teološke fakultete Univerze v Ljubljani:

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin