V Kozjem smo greli šolske klopi in zaporniške žimnice

Kozjansko, ki se je kot ime uveljavilo šele v prejšnjem stoletju, leži na vzhodu Slovenije med reko Sotlo in Bohorjem.

Kozjanski park v osrčju območja pa je eno najstarejših in največjih območij zavarovane naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Mozaik predalpskega Posavskega hribovja, gričevja in ravnic ob Sotli se lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo.

Pilštanj – zgodovinsko najpomembnejši trg na Kozjanskem

Pilštanj, kjer smo začeli pot po Kozjanskem, je eden izmed treh trgov v osrčju Kozjanskega parka.

Kraj, ki ga niso nikoli razglasili za mesto, čeprav je imel vse pogoje in so naredili tudi že mestni pečat, je zgodovinsko najpomembnejše mesto na Kozjanskem.

Trg, ki so ga prvič omenili leta 1404, je leta 1432 dobil trške pravice, kar pomeni, da so tržani postali svobodni – lahko so začeli prirejati sejme in posledično prodajati obrtniške izdelke.

Čarobna dežela gradov

Srednjeveška posebnost Kozjanskega so številni gradovi. Na vsakih deset kilometrov namreč stoji grad: Rifnik v Šentjurju, grad Planina nad Planino, gradova Hartenstein in Peilenstein na Pilštanju, Kozjanski grad v Kozjem in grad Podsreda nad Podsredo.

Pilštanjski grad (Peilenstein oziroma Beilenstein; iz nemške besede "bil", ki pomeni boj, obramba) iz 10. stoletja spada med najstarejše gradove na Slovenskem. Tukaj se je rodila kneginja Ema Krška, edina slovenska svetnica.

Zahodno od trga Pilštanj, nasproti pilštanjskega gradu je stal mlajši grad Hartenstein, Drenski grad iz 15. stoletja. To je bil najprej stolp, ki so ga tolikokrat pozidali, da je postal grad.

Pilštanjsko sveto drevo – rumeni dren

Na Pilštanju prisegajo na rumeni dren, ki v teh krajih velja za sveto drevo. Uporabni so vsi deli rastline. Les je tako gost, da potone, zato ga uporabljajo za zobe grabelj in osi za vozove. Listje v čaju ugodno vpliva na delovanje ščitnice, odpornost in dobro počutje. Drnulje, ki so zrele šele takrat, ko padejo z drevesa, pa so tako bogate z vitaminom C, da jih s pridom uporabljajo v marmeladah, žganju, likerju in kompotu, iz koščic pa so si včasih pražili kavo.

Kozje – kraj, ki je ime dobil po domači živali

Nekaj minut vožnje po gričevnatem svetu loči Pilštanj od Kozjega, starodavnega trga, ki je Kozjanskemu dal svoje ime. Kraj je omenjen že leta 1016 kot Traskendorf.

Grad, od katerega so danes ostale le razvaline, je začel propadati med kmečkim uporom leta 1635, ko so v dolini v bližini Marijine cerkve zgradili mogočno graščino.

Šola, ki diši po starem

V središču trga, ki ga zaznamuje značilna trška arhitektura, je postavljen muzejski prikaz šolske učilnice Šola moje mame. Avtor razstave Marjan Marinšek, prevajalec del švedske pisateljice Astrid Lindgren, je šolsko učilnico opremil z opremo iz 30. let prejšnjega stoletja.

Na ogled so stari učbeniki, lesene tablice, pohištvo in šolski pripomočki, tudi šiba kot takratni vzgojni pripomoček. Ključ za ogled učilnice dobite v sosednjem bifeju ali pa na občini.

Kdo je grel žimnice kozjanske jetnišnice?

Iz šole smo se preselili naravnost v nekdanje zapore, ki so jih za javnost uredili pred dvema letoma.

Jetnišnica v Kozjem je delovala med letoma 1932 in 1945, šlo pa je predvsem za manjše prestopke in spore glede dedovanja. Na ogled je pet zaporniških celic, ključe pa je mogoče dobiti na občini.

Prikaz bivalne kulture trške obrtniške družine

V Kroflnovem mlinu na robu Kozjega so po smrti zadnje stanovalke leta 1996 uredili prikaz življenja trške obrtniške družine. Stavba, kjer so se do leta 1962 ukvarjali z mlinarstvom, prej pa tudi s kleparstvom, je preurejena v kulturni občinski spomenik. Današnji stanovalec hiše na naslovu Kozje 5, Edo Krofl, obiskovalcem z veseljem razkaže prostore, kjer je nekdaj živela njegova mama, kovaško delavnico, kjer je delala njegova stara mama in skedenj, kjer hrani bogato družinsko slikovno gradivo.

Podsreda z najbolj grajskim gradom na Slovenskem

Podsredo na jugu Kozjanskega parka zaznamuje značilna srednjeveška urbanistična zasnova s pritličnimi in enonadstropnimi hišami, zgrajenimi po velikem požaru leta 1798. Podsreda se kot trg omenja leta 1377. Imela je običajne trške pravice in privilegije, na kar spominja še do danes ohranjen pranger - sramotilni steber.

Največji pečat trgu daje bližnji grad, ki s pobočja Orlice zviška gleda na trg pod njim. Zgrajen je bil v 12. stoletju, pred dnevi pa so ga popolnoma prenovljenega predstavili javnosti.

Grad spada med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na Slovenskem, saj je tloris gradu ostal skoraj nespremenjen. Pravijo mu najbolj grajski med gradovi na Slovenskem. Z gradu se odpira čudovit razgled na Podsredo, dolino Bistrice in Sotle ter Hrvaško Zagorje.

Kozjanski park – dežela stotine vrst metuljev

V Podsredi je tudi sedež Kozjanskega parka, spada med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi. V Sloveniji živi 3.600 vrst metuljev, od tega jih samo v Kozjanskem parku živi 1.200, kolikor so jih opazili v zadnjih dveh letih. Od 120 vrst kobilic, jih polovica prav tako živi v Kozjanskem parku, kjer imajo tudi številne zaščitene suhe travnike. Gre za poseben tip travnika, kjer je dovoljeno kositi le dvakrat letno, tako da se rastline lahko osemenijo in imajo gosenice čas, da se zabubijo in poskrbijo za razvoj metuljev.

Po Vetrniku (700 m), kjer je največ suhih travnikov, poteka učno-botanična pot Travnik – Vetrnik. Dolga je dva kilometra. Na njej pa spoznamo številne orhideje, metulje in kobilice. Z vrha Travnika nas pričaka prelep razgled po Kozjanskem.

Blagovna znamka Kozjanska jabka

Zaradi ugodne geografske lege je Kozjansko dežela vinogradov, sadovnjakov in posebne, sadne blagovne znamke – kozjanskega jabka.

Ta rastejo v visokodebelnih travniških sadovnjakih, ki so med naravovarstveno najpomembnejšimi habitati v Kozjanskem parku. Beličnik, bužlovka, jakobšca, carjevič, ferdekelca, klanferca in mičulin so samo nekateri izmed 52 tradicionalnih sort starih jabolk in hrušk, ki jih ohranjajo na Kozjanskem. Kot zanimivost: vsak novorojenček na Kozjanskem za darilo ob rojstvu prejme sadiko sadnega drevesa.