Petek, 30. 9. 2016, 8.46
2 meseca
Nekdaj znameniti zeleni vrt Trsta danes kulinarični biser sredi Krasa
Brkini, nekoč znameniti zeleni vrt Trsta, so se danes prelevili v kraško središče kulinaričnih dobrot. V krajih, ki so nekoč sloveli po številnih mlinih in žagah, smo okušali brkinske okuse in se sprehodili po enem najmanjših slovenskih gradov.
Kdaj ste bili nazadnje v Ilirski Bistrici? Mesto ob vznožju snežniških gozdov je treba obiskati zaradi vrhunske kulinarike v objemu Brkinov, nenavadnega mestnega središča ob reki Bistrica in edinstvenega gradu Prem.
Oglejte si video:
Vas pod Snežnikom, ki spominja na Benetke
Mesto ob reki Bistrica in potočku Sušec, ki se prelivata pod glavnim trgom Maršala Tita, je bilo namreč včasih podobno Benetkam. Hiše so bile med seboj povezane z mostički, ki so dajali naselju poseben videz. Danes o mostičkih skoraj ni ne duha ne sluha, trg Maršala Tita je klasičen betoniran slovenski mestni trg, obdan s stavbami, ki pa niso čisto navadne.
Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!
Ta konec tedna na Jestival – več kot navaden festival
Ideja za konec tedna: Slapovi slovenske Istre
Ideja za konec tedna: v drugačno vrsto prestolnice
Prišel je čas trgatev: začnimo ta konec tedna v Vipavi!
Kraj, zaradi katerega je po mnenju televizije CNN vredno obiskati Slovenijo
Kraj, ki je včasih živel ob vodi in od vode
V mestu se je na kratkem odseku reke Bistrica namreč gnetlo kar 40 mlinov in žag. Levi breg je bil rezerviran za mletje žit, desni breg pa za žaganje lesa, ki ga je v teh krajih res v izobilju.
Dobro razvita mlinarska obrt je pripeljala tudi do prve tovarne testenin pri nas, ki jo je ugledni meščan Anton Žnideršič zgradil leta 1925 v samem središču mesta – Pekatete, kjer je proizvodnja potekala do požara leta 1937. Zdaj stavba propada in je ne moremo zgrešiti. Vidimo jo, če se s trga Maršala Tita sprehodimo do slapa Sušec.
Slap Sušec je po obilnejšem deževju vodnat, sicer presahne. Med našim obiskom je bil Sušec suh kot prah. Nad njim stojijo ostanki utrjene postojanke iz pozne rimske dobe, ki je pozneje postala srednjeveški grad Gradina.
Mesto mlinov
Danes edini relativno ohranjen mlin v mestu je Hodnikov mlin, kjer mlinskega kolesa žal ni več, sta pa ohranjena dva mlina ter orodje in oprema iz časov, ko je bogata meščanska družina še lahko živela od mletja.
Beneška arhitektura
Sprehod ob Bistrici gostu razkrije še en arhitekturni biser. Slikovita Vencinova hiša je pomemben kulturno-zgodovinski objekt v starem delu mesta, včasih je celo krasila prvo bistriško razglednico. Zgrajena je tik nad gladino Bistrice in je danes preurejena v Čebelarski dom. Tradicija čebelarjenja je v teh krajih prisotna že od srednjega veka.
Vencinova hiša s svojim pročeljem in postavitvijo nad vodo mestu daje beneški pridih. Tudi občinska stavba in banka, ki so ju zgradili leta 1933, sta zgrajeni v novobeneškem slogu in še danes veljata za najlepši stavbi v kraju.
Od štrukljev do pršuta
Kraj, ki je včasih živel od vode, se danes naslanja na kulinarično tradicijo Brkinov, kjer veliko dajo na dobro hrano. O tem smo se prepričali z obiskom turistične kmetije pri Ivankovih, ki so del ponudbe Brkinske sadne ceste. Brkini so bili včasih zeleni vrt Trsta, kamor so kmetje nosili sadje in druge pridelke.
Ivankovi so nas pričakali s polno mizo dobrot – kvašenimi sirovimi in orehovimi štruklji, češpovimi njoki oziroma češpljevimi cmoki, kruhom z ocvirki, pršutom, rolano panceto, brkinskim sirom, ocvirki, bučkami in jabolčnikom ter domačo slivovico. "Pri nas je hrana zelo pomembna. Marsikdo odide popolnoma očaran in se tudi rad vrača. Pred kratkim smo imeli na obisku belgijski par, ki je z dopusta ob morju prav zaradi dobre hrane prišel na enodnevni izlet v naše kraje," je povedala Valentina Malečkar.
Brkinska sadna cesta
Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj, ter po brkinskem slivovcu. Geografsko obsegajo hribovito območje, ki leži na ozemlju štirih občin: Divače, Hrpelj - Kozine, Ilirske Bistrice in Pivke. Poleg hribovitega sveta pa k brkinskemu sadnemu okolišu spadajo tudi dolina reke Reke, Vremska dolina s košanskim podoljem na severovzhodu, divaški in kozinski kras na severo- in jugozahodu ter območje Čičarije. Območje leži na nadmorski višini od 400 do 750 metrov. Gričevnat svet Brkinov je zgrajen iz fliša in je za sadjarstvo najpomembnejši. V brkinskem sadnem okolišu se s sadjarstvom ukvarja približno 120 sadjarjev. Skupaj imajo zasajenih 153 hektarjev sadovnjakov jablan, hrušk, češpelj, lesk, višenj, breskev in češenj.
Eden najlepših piknik prostorov v Sloveniji
Okrog reke Reke, ki ji domačini pravijo tudi Velika voda (Vejlka uada), je kar nekaj prostorčkov, kjer je mogoče upočasniti hiter vsakodnevni ritem. Med najlepšimi piknik prostori v Sloveniji je tudi Novakova kmetija, ki je le nekaj kilometrov oddaljena iz Ilirske Bistrice (Ivan Dovgan, Topolc 75C).
Kmetija obsega prostran travnik med domačijo in mlinom, ki ga občasno tudi poženejo. Na kmetiji imajo ohranjeno črno kuhinjo, obnovili so mlin iz leta 1825 in uredili prostor za piknike in poroke na prostem. "Pri nas se gostje res lahko počutijo kot na svojem. Na voljo imajo kuhinjo, kopalnico in prostor za shranjevanje živil ter počitek. Sama poskrbim, da je vse urejeno, kmalu pa bodo na voljo tudi apartmaji s kopalnicami," je povedala Lidija Dovgan, ki je kot deklica na domačijo prihajala k babici.
V rojstni kraj Dragotina Ketteja in na najmanjši slovenski grad
Blizu Ilirske Bistrice nas je še posebej zanimal eden najmanjših slovenskih gradov – grad Prem, ki ima izjemno slikovito lego, zanimivo zgodovino in prekrasno notranjost.
Popolnoma prenovljen grad leži na izpostavljenem pomolu nad dolino Reke. Zgrajen je bil v 12. stoletju na posesti oglejskega patriarha. Njegovi prvi lastniki so bili gospodje Devinski, grad pa je potem prešel od švabske družine Walseejcev do Habsburžanov, ki so grad oddajali v zakup.
Zadnji zasebni lastnik gradu je bil tržaški zdravnik Bruno Zuccolino, ki ga je kupil leta 1927 in ga rešil pred skorajšnjim propadom. Obnovil je stavbo in si v njej uredil ekstravagantno poletno rezidenco v svojevrstnem beneškem slogu. Bil je strasten zbiralec viteške opreme, ki jo je mogoče videti v gradu.
"Grad se je ohranil zaradi strateške lege in ker nikoli ni bil oblegan. Sicer so ga hoteli prodati za gradbeni material, vendar ga je na srečo pred propadom rešil Zuccolino," je povedla kustosinja Pokrajinskega muzeja Koper Mateja Kakež, ki skrbi tudi za grad Prem. Zdaj na gradu s čudovitim razgledom na Snežnik in Nanos ter vaško cerkev sv. Helene prirejajo poroke in druga srečanja.
Slikovita vasica Prem je zaradi posebne arhitekture zavarovana kot kulturni spomenik, kar za seboj prinese tudi določene posledice in ena izmed njih je gotovo ta, da so vaščani marsikatero hišo prepustili zobu časa, ker se niso odločili za prenovo hiše po strogih pogojih, ki veljajo za zaščitene stavbe. Zato imajo obiskovalci ob obisku Prema res občutek, da se je čas ustavil.
Rojstni kraj Dragotina Ketteja
V poslopju nekdanje vaške šole se je rodil pesnik Dragotin Kette. V spomin nanj so v šoli uredili spominsko sobo, v okolici pa je speljana Kettejeva spominska pot od Ilirske Bistrice do Prema.
Pot je dolga tri ure in se začne ob spomeniku pesnika Dragotina Ketteja pred šolo v Premu. Speljana je mimo stavb, ki so povezane s pesnikovim življenjem in delom ter njegovo družino. Poteka skozi vasi Rečica, Zarečje do Novakovega mlina. Nazadnje se povzpnemo skozi Smrje na Prem, kjer je na ogled Kettejeva spominska soba. Ker je dobro označena, je obisk primeren v vsakem letnem času.
Ideje za izlet
Snežnik (1.796 m) je najvišja nealpska gora v Sloveniji, ki tvori izrazito pregrado nad Kvarnerskim zalivom. S svojimi tremi vrhovi, obloženimi s snegom še dolgo v pomlad, je viden z večine drugih slovenskih gorskih vrhov. Zaradi posebne naravne lepote in izredno bogate flore je bil vrh Snežnika leta 1964 zavarovan kot botanični rezervat. Na Snežnik vodi več planinskih poti, najbolj znana pa je pot iz Sviščakov. Na vrhu sta planinska koča in zatočišče, kjer se lahko obiskovalci okrepčajo in spočijejo pred vrnitvijo v dolino.
Sv. Trojica (1.123 m) se dviguje nad Pivško kotlino in ponuja razglede na Pivško kotlino, Snežnik, Nanos, Vremščico, Planinske gore in Jadransko morje. Dostop na vrh je mogoč z več strani, najbolj znani pa sta izhodiščni točki v vaseh Petelinje in Trnje pri Pivki. Pot ni zahtevna in je dobro označena. Na hribu je romarska cerkev Sv. Trojice, ki jo je omenjal že Valvasor v 17. stoletju.
Primož (718 m) leži jugovzhodno od Pivke. Med obema vojnama so Italijani na Primožu zgradili eno izmed največjih utrdb na mejnem sistemu Alpski zid.
Gozdna učna pot Sviščaki vodi skozi mogočne naravne gozdove pod Snežnikom, skozi mrazišče in na Dušanovo skalo pod Sviščaki. Opremljena je s tablami s poučno vsebino. Ima deset vsebinskih točk. Izlet traja tri ure. Počitniško naselje Sviščaki je izhodišče za vzpon na Snežnik in izlete v prostrane snežniške gozdove. Pozimi pa se lahko spustimo po belih strminah na tamkajšnjem manjšem smučišču.
Mašunska gozdna učna pot je urejena že od leta 1888. Gozdna pristava Mašun leži v Snežniških gozdovih v sedlu, ki je naraven prehod med Pivško planoto in Loško dolino. Sredi gozda se bohotijo ostanki dveh stolpičev, zgrajenih v romantičnem slogu, ki sta edini ostanek nekdanjega lovskega gradiča. Za ogled potrebujemo 45 minut.
