Petek, 25. 9. 2015, 13.09
10 mesecev, 2 tedna
"Ujeli bomo 200 rib!" In res smo jih, bilo je neverjetno!
"Tudi jaz bi šel ribe lovit," so bile prve besede 9-letnega Davida, ko mu je mamica Janina sporočila, da bo preživela noč z ribiči. In tako je bilo: na barko Levante smo odpluli z obema, z Janino in neverjetno razigranim Davidom.
"Ženske na barki prinašajo nesrečo"
Naše nočno doživetje se je začelo zvečer, ko se je poletje že prevešalo v jesen. Toda vzdušje je bilo čisto poletno. Janina in David sta prišla dobre volje in neučakana, da odplujeta v noč.
Naš kapitan Fabio nas je sprejel z odprtimi rokami, vendar nas tudi takoj opozoril: "Ribičija je zelo nepredvidljiva. Ne vemo niti, ali bomo lahko vrgli mreže." Vse je kazalo na noč, polno presenečenj.
Natovorjeni s snemalno opremo, toplimi oblačili in tabletami proti slabosti smo pomahali obali v slovo. "Ne vemo, koliko bo rib, če jih bo sploh kaj. Letošnje poletje je bilo katastrofalno," nas je opozoril Fabio, ki nam je razložil, da je bil letošnji izplen praktično ničen.
"Maja, na začetku sezone, nam je kazalo odlično. Potem je šlo pa samo še navzdol. Od začetka avgusta pa do danes sploh nismo šli na morje. Plave ribe so odplavale, ves tržaški zaliv je prazen."
Tisti večer so odšli preizkusit srečo, tudi zaradi nas, saj so Janini obljubili, da ji bodo pričarali pravo ribiško doživetje. "Vendar vas vsak ribič ne bi sprejel na svojo barko. Po starih vražah naj bi ženske na barki prinašale nesrečo. Še dobro, da jim jaz ne verjamem."
Bo morje ostalo mirno?
Ribiški vajenci smo se seveda najbolj bali vetra, valov, predvsem pa gugajoče barke, ki bi nam lahko povzročila slabost in slabo počutje. Tablica je bila pri roki, Si.mobilovo hitro 4G/LTE omrežje je delovalo brezhibno, zato smo lahko preverili, kakšne razmere nas čakajo v naslednjih urah.
Veter je pomemben dejavnik v ribolovu. "Če piha, ne moremo odvreči mreže," kapitan zato na računalniku ves čas spremlja vremenske razmere, ki so nam bile tisto noč naklonjene. "Vetra očitno ne bo, čakamo samo še ribe."
Ribe pa je iskala sonda, ključni pripomoček v sodobnem ribištvu, ki zaznava jate rib in usmerja ribiško barko. Brez sonde bi bil ribolov čista loterija.
Ribiška vajenca sta se držala pokonci ...
... dokler Davida ni premagal spanec. Čakanje na ribe je namreč dolgotrajen proces. Najprej jih zvabijo z manjšo barko, ki jo z vesli poganja prekajeni ribič, in ko se jih nabere dovolj, jih privabi k večji. Šele takrat lahko odvržejo mreže.
Med čakanjem se ribiči kratkočasijo s pripravljanjem mrež, brskanjem po mobilnikih in sproščujočem kramljanju ob soju zvezd.
David je ta čas izkoristil za kratek počitek v kapitanovi kabini, toda še pred tem je prijel za krmilo in nas popeljal na rob našega morskega pasu, preštel ribe, ki so nas pozdravljale z visokimi skoki z morja, in s prepričljivo napovedjo: "Mislim, da bomo iz morja potegnili približno 200 rib."
Ko je akcija, je akcija
Potem se je kar naenkrat začelo. Manjša barka je zbrala kar veliko jato rib, zdaj so ribiči čakali samo še na pravi trenutek in na komando kapitana, naj odvržejo mreže.
Usklajena ribiška klapa je hitro poprijela za delo in odvrgla mreže. Usoda ulova je ostala v rokah morja, pa tudi v njihovih, saj je ves postopek, ki traja manj kot pol ure, prava tekma moči in spretnosti. Samo ena napaka ali nepazljivost sta lahko usodni.
Nekaj minut je bilo napeto, vitel se je zataknil, mreža je popustila in nekaj rib je našlo pot v svobodo.
Kje so orade?
Čeprav sta Janina in David celo pot sanjala o oradah in že med čakanjem sredi morja prebrskala najboljši recept za pečeno orado, se je kmalu izkazalo, da bo na njunih krožnikih naslednji dan gostila druga vrsta ribe.
Janina je vlekla mreže, David pa je pridno opazoval in spraševal: "Je že kakšna orada?" "Meni se zdi, da sem jih že nekaj videla," je bila prepričana naša nagrajenka. Vendar so jo ribiči takoj popravili: "To niso orade, to salpe, ribe vegetarijanke, ki se prehranjujejo izključno z rastlinami."
"Nismo ujeli niti ene orade, to je res slabo, zdaj bi že morale biti," je bil vidno razočaran naš kapitan Fabio. In čeprav smo bili sami prepričani, da je bil ulov uspešen, nas je takoj popravil: "Za takšno količino ujetih rib, se nam sploh ne splača na morje. Niti pokrili se ne bomo."
Po ulovu dela še ni konec
Po napornem in napetem vlečenju mrež se delo za ribiče ne konča. Ulovljene ribe takoj šokirajo, kar pomeni, da jih vržejo v led, tako ostanejo sveže. Sledi pospravljanje ogromne mreže, ki na koncu zavzame ves prostor na barki.
Hitro smo obrnili in v dobrih desetih minutah že pozdravili obalo. Ribiči si vzamejo nekaj minut za kavico, potem pa nazaj na delo. Pospravljanje, čiščenje barke in štetje rib. Ribe sortirajo v bele "kašete" po vrsti in teži. Vse skrbno stehtajo in označijo.
In kdaj gredo spat? "Ma ne vem. Najprej grem na tržnico v Trst, potem pa še v Rovinj," nam pove Fabio. Ribištvo ne pozna urnika, spanec pride, ko pride.
Za kosilo bodo ciplji!
Čeprav orad ni bilo, pa so ribiči poleg salp ujeli veliko količino cipljev, ki je po mnenju naše posadke ena najbolj okusnih rib v Jadranu.
Eno "kašeto" ulova sta domov odnesla Janina in David, ki sta preživela res nepozabno noč. "Res je bilo noro in nepozabno. To je izkušnja, ki jo res priporočam," nam je vsa nasmejana in čisto nič utrujena ob treh zjutraj povedala Janina, David pa ji je samo pritrdil in dodal: "Napovedal sem, da bomo ujeli 200 rib in res smo jih!"
Cilje je bil dosežen: kapitan barke Levante in super hitro Si.mobilovo omrežje 4G/LTE so Janini in Davidu omogočili res nepozabno doživetje.