Sobota, 7. 6. 2025, 12.50
14 ur, 12 minut
Vis, Hvar, Korčula, Lastovo, Mljet: na Hrvaškem se hitro širi nevarna riba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,21
Rdečemorsko plamenko so na Hrvaškem v morju prvič našli leta 2021, in sicer v bližini otoka Vis.
Hrvaški inštitut za oceanografijo in ribištvo razkriva, da so ob vzhodni obali Jadrana v obdobju med junijem 2024 in 2025 zabeležili kar 122 opažanj rdečemorske plamenke, tujerodne invazivne vrste ribe, ki je znana tudi po strupenih bodicah in zato predstavlja potencialno nevarnost tako za ribiče kot plavalce. Zelo očitno je, da plamenka postaja avtohtona jadranska ribja vrsta, so opozorili.
Kje so videli invazivno ribo?
Kot je razvidno z zemljevida opažanj plamenke tako v poletnih kot jesenskih in zimskih mesecih – ovire ji niso predstavljale niti relativno nizke temperature morja –, so največjo koncentracijo plamenk opazili v bližini hrvaških otokov Vis, Mljet, Lastovo, Šolta, Brač in Korčula.
Več opažanj je bilo tudi v bližini Dubrovnika in obalnih voda med Šibenikom in Trogirjem, so razkrili na hrvaškem inštitutu za oceanografijo in ribištvo.
Zemljevid lokacij, kjer so med junijem 2024 in januarjem 2025 najpogosteje opazili plamenko.
Druge ribe požre ali pa jim požre vso hrano
Rdečemorska plamenka, na širjenje katere v Jadransko morje so oceanografi in morski biologi začeli opozarjati že ob koncu prejšnjega desetletja, ko so jo na Jadranu ulovili prvič, in sicer ob obali Črne gore, je ekološko tveganje, saj lahko vpliva na avtohtone vrste rib. Z nekaterimi se namreč hrani, drugim pa s tem odžira hrano.
Naravnih plenilcev na Jadranu z izjemo hobotnic in kirnje nima, zaradi česar velja za izredno učinkovito invazivno vrsto ribe.
Nekaj primerov plamenk, ki so jih opazili na Hrvaškem.
Invazivna vrsta, ki lahko tudi silovito piči
Poglavitni razlog za to, da se plamenka na meniju drugih večjih rib ne znajde ravno pogosto, so strupene bodice na njenih plavutih. Pik je lahko izredno boleč in v primeru neukrepanja potencialno tudi nevaren za zdravje, opozarjajo na hrvaškem inštitutu za oceanografijo in ribištvo.
"Vse bodice na telesu te ribe so strupene, pik je izjemno boleč. Možni so tudi resnejši simptomi, zato je v primeru pika priporočljiv obisk zdravnika. Zaradi tega je treba k tej ribi pristopati previdno – še posebej, če jo ujamemo med ribolovom. Na srečo je strup, tako kot pri drugih jadranskih ribah s strupenimi bodicami, termolabilen, kar pomeni, da ga je mogoče nevtralizirati s toploto. Najbolje je, da mesto pika takoj po piku potopimo v vodo s temperaturo od 40 do 45 stopinj Celzija za od 30 do 90 minut, pri čemer pazimo, da se ne opečemo," svetujejo na inštitutu.
Ribiči, na delo!
Ribičem na srce medtem polagajo, naj se ne izogibajo ulovu plamenk, saj je vsaj za zdaj to eden od osrednjih mehanizmov za preprečevanje njihovega širjenja. "Ciljani ulov je dobrodošel," so zapisali na družbenem omrežju Facebook in dodali, da je meso plamenk izredno okusno.
