Četrtek, 23. 10. 2025, 4.00
8 ur, 53 minut
Stiskanje mozoljev: navada, ki povzroči več škode kot koristi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Mozolji so neprijetni, boleči in pogosto se pojavijo ravno takrat, ko jih najmanj pričakujemo. Prva reakcija večine ljudi je želja, da bi jih čim hitreje odstranili, in to je najlažje kar s prsti pred ogledalom. Pa je stiskanje mozoljev res dobra ideja?
Zakaj si mozolje sploh želimo stisniti?
Marsikdo pozna tisti občutek, ko preprosto ne more mimo ogledala, ne da bi stisnil ogrce ali mozolje, ker ve, da se pod kožo skriva nekaj belega, kar bi najraje spravil ven. Takrat se nam običajno zdi, da bo koža po tem lažje zadihala in postala bolj čista. Bela ali rumenkasta snov, ki jo vidimo, pa v resnici ni umazanija, temveč mešanica loja, odmrlih celic, bakterij in belih krvnih celic, torej gnoj. Pri ogrcih ta snov na zraku oksidira in potemni, pri zaprtih mozoljih pa ostane bela. Čeprav občutek po stiskanju prinese kratkotrajno olajšanje, lahko dolgoročno škodi koži, saj razširi pore, povzroči vnetja in pusti brazgotine. Zato je pomembno razumeti, da čistost ne pomeni vedno stiskanja, ampak nežno in dosledno nego, s katero pomagamo koži, da se sama naravno očisti.
Kam gre gnoj, če mozolja ne stisnemo?
Če mozolja ne stisnemo, gnoj ne ostane ujet za vedno, saj se koža naravno obnavljanja in se sčasoma sama znebi vsebine mozolja. Vnetje se posuši, gnoj se postopoma razgradi ali pa se snov spontano prebije na površje in izloči. Imunski sistem razgradi bakterije, lojnice pa se očistijo. Mozolj, ki ga pustimo pri miru, se običajno pozdravi hitreje in brez sledi, saj se koža lahko sama obnovi brez poškodb, ki jih povzroči stiskanje.
Kdaj je stiskanje mozoljev slaba ideja?
Stiskanje mozoljev doma je običajno slaba navada, saj lahko povzroči več škode kot koristi. Ko mozolj stisnemo nepravilno, bakterije in gnoj pogosto potisnemo globlje v kožo. To povzroči dodatno vnetje, širjenje bakterij in celo nastanek brazgotin ali pigmentnih madežev, ki ostanejo še dolgo po tem, ko mozolj izgine.
Poleg tega so roke in nohti polni bakterij, ki lahko ob stiku z odprto ranico povzročijo okužbo. Posebej nevarno je stiskanje mozoljev okoli ust in nosu, kjer se bakterije lahko hitro razširijo v globlje strukture obraza in povzročijo resne zaplete.
Kdaj si mozolj lahko stisnemo?
Obstajajo redki primeri, ko lahko mozolj previdno stisnemo, če je v povsem zreli fazi. To pomeni, da:
- ima jasno vidno belo ali rumenkasto konico,
- ni več boleč na dotik,
- je na površini kože,
- koža okoli njega ni pretirano vneta.
V takem primeru je treba poskrbeti za čistočo rok in kože okoli mozolja. Uporabimo sterilne robčke ali vatirano palčko, po stiskanju pa kožo razkužimo z antiseptikom. Tudi takrat naj bo pritisk minimalen, če mozolj ne gre zlahka ven, pa to pomeni, da še ni zrel.
Zakaj je pri kozmetičarki stiskanje mozoljev običajno, doma pa ne?
Kozmetičarka ima ustrezno izobrazbo, orodja in sterilne pogoje, ki domačemu okolju manjkajo. Preden začne čiščenje, kožo pravilno pripravi, običajno s paro, pilingom ali mehčalnimi maskami, ki odprejo pore. To omogoča, da se nečistoče odstranijo z manj pritiska in brez poškodb kože.
Poleg tega strokovnjakinja pozna meje, kdaj mozolja ne sme stiskati, saj zna prepoznati vnetne in podkožne spremembe, ki jih je bolje zdraviti z drugimi metodami.
Kaj narediti namesto stiskanja?
Namesto da posežemo po ogledalu in stiskanju, lahko mozolju pomagamo z ustrezno nego:
- uporabimo izdelke s salicilno kislino ali niacinamidom,
- na vneto mesto položimo hladilni obkladek,
- ne nanašamo težkih ličil, ki lahko zamašijo pore,
- poskrbimo za redno čiščenje kože in menjavo prevlek za blazine.
Če se mozolji pojavljajo pogosto ali globoko pod kožo, je priporočljivo obiskati dermatologa, ki lahko predpiše prilagojeno nego ali zdravljenje.
Preberite še:
