Politiki s pobarvanimi lasmi: Kitajci sive lase skrivajo, Američani jih ponarejajo

Barvanje las je v domeni žensk. Njim je to početje dovoljeno, celo zaželeno, oglasi nas bombardirajo z najnovejšimi inovacijami v tehnologiji barvanja las … Skratka, normalno je, da si ženske barvajo lase. Z moškimi je precej drugače. Vpadljivo pobarvani lasje so pri njih redkost, če odmislimo zagrizene pankerje in pramene pevca Wernerja

 A moški so prav tako nečimrni kot ženske, marsikateri se ne more sprijazniti s sivimi lasmi, ki se vse bolj širijo po glavi, in takrat pride na vrsto barva za lase. Čim bolj diskretno, seveda. In ker so tudi politiki le navadni smrtniki, tudi oni niso odporni proti majhnim trikom za prikrivanje sivine v laseh.

Najbolj očiten primer so politiki na Kitajskem, ki imajo vsi po vrsti vranje črne lase, ti pa glede na njihovo starost v glavnem niso dar narave. Med njimi medtem izstopa Wang Yang, podpredsednik kitajske vlade, ki se trenutno mudi na obisku v Sloveniji. Ta sivih las, ki se mu širijo izza ušes, ne skriva, in je eden redkih kitajskih pomembnežev, ki si to dovolijo.

Kitajski predsednik Xi Jinping, recimo, je pri 61 letih še vedno povsem črnolas, celo nekdanji kitajski predsednik Jiang Zemin pri 88 letih sivino (bolj ali manj uspešno) skriva.

Kitajska: Vsi enaki, vsi črnolasi

Razloga za kitajsko vztrajanje pri črnih laseh naj bi bila dva. Prvi je ta, da želijo s tem ljudstvu pokazati, da so zdravi, močni in nadvse mladostni ter s tem primerni za vodstvene položaje. Drugi je nekoliko bolj zapleten. "Kitajska komunistična partija je ena najbolj discipliniranih institucij vseh časov, v njej se nič ne zgodi po naključju," je ozadje frizur kitajskih politikov za BBC komentiral Steve Tsang, profesor sodobnih kitajskih ved na univerzi v Nottinghamu. Kot je pojasnil, z uniformiranim oblačenjem in ne nazadnje tudi uniformirano barvo las javnosti sporočajo, da so enotni in da je partija stabilna.

V Nemčiji namigi o barvanju las politikov sprožajo tožbe

Medtem ko Kitajci o tem, ali si res redno barvajo lase, modro molčijo, pa je bil na to temo toliko bolj glasen nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Leta 2002 je pred sodišče postavil tiskovno agencijo DDP, ki je citirala izjavo neke svetovalke za videz, da bi moral Schröder že končno priznati, da si barva lase. To je takratnega kanclerja tako razbesnelo, da je tiskovno agencijo tožil z obrazložitvijo, da "tisti, ki namigujejo, da si barvam lase, s tem namigujejo, da sem lažnivec". Sodišče je razsodilo v njegov prid in tiskovni agenciji prepovedalo, da bi še kdaj namigovala, da si Schröder barva lase.

V ZDA so medtem sivi lasje postali strateško orožje. Nekdanji predsednik Ronald Reagan jih je še skrival – njegov predhodnik in republikanski protikandidat Gerald Ford je nekoč navrgel, da si "Reagan ne barva las, le prezgodaj je postal oranžen" in s tem ciljal na nenaravno barvo Reaganovih las, ta pa ni nikoli priznal, da si jih je res barval.

ZDA: Barva las je le še en način nabiranja glasov

V 90. letih pa so se stvari obrnile in ameriški predsedniki so nenadoma osiveli. V glavnem to pripisujejo stresu, ki ga povzroča služba najvplivnejšega človeka na svetu, a nenadne spremembe na njihovih glavah sprožajo tudi druge teorije – da se včasih namenoma pobarvajo na sivo. Eden prvih takšnih primerov je bil Bill Clinton, ki se mu je že med predsedniško kampanjo leta 1992 barva las nekajkrat drastično spremenila: ob srečanjih z mlajšim občinstvom je imel temnejše, ko se je družil s starejšimi, pa povsem bele lase.

Podobno so mediji opazili tudi pri aktualnem predsedniku ZDA Baracku Obami. Med prvo predsedniško kandidaturo leta 2008 je imel črne lase, kmalu po tem, ko je novembra istega leta prisegel kot predsednik, pa je nenadoma osivel, s čimer naj bi po pisanju Daily Maila dajal vtis resnega, izkušenega politika. Spomladi naslednje leto pa je imel spet črne lase.

Tudi te spremembe so pripisali strategiji – siva barva za trenutke, ko je želel dajati vtis izkušenega moškega, in temni lasje za priložnosti, ko se je želel prikupiti mlajšim volivcem.

Italija: od barvanja do presaditve las

Skrb za svoje naglavno okrasje najmanj skriva kontroverzni italijanski politik in nekdanji premier Silvio Berlusconi. Ta se ni ustavil le pri neposrečenemu barvanju v nenaraven odtenek rjave, ampak je po vztrajnem vrtanju novinarjev leta 2004 priznal, da se je odločil tudi za presaditev las in povedal, da mu novi lasje "čudovito rastejo". Že leto pred tem je razkril, da je prestal lepotno operacijo vek, obraza in vratu, in ob tem dejal, da so tovrstni posegi celo obveznost tistih, ki si jih lahko privoščijo.