Torek, 27. 6. 2017, 19.50
7 let, 2 meseca
Oblikovalki najbolj priljubljenih slovenskih nahrbtnikov se spopadata z množičnimi ponaredki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,38
4
O tem, da so nahrbtniki slovenskih oblikovalcev preplavili Ljubljano, smo pisali že večkrat. In medtem ko večina pozdravlja ta trend in podpiranje domačih znamk, pa se je začela pojavljati temnejša plat: vsaj dve oblikovalki se že nekaj časa borita s kopiranjem svojih izdelkov.
Marsikdo bi kopiranje vzel kot kompliment, a Teja Jeglič in Mateja Škraba, ki stoji za znamko Frachella, tega že dolgo ne vidita tako. Ponaredki njunih nahrbtnikov so že tako pogosti, da so ju začeli zelo motiti.
"Tega je že toliko, da dnevno dobivam SMS-sporočila s fotografijami ponaredkov in novonastalih ustvarjalcev. To je zdaj samo še nadležno," pravi Mateja. Teja se strinja in dodaja, da ji ni prijetno, ko vidi svojo idejo "na nekem slabo izdelanem izdelku, saj za tem stojijo leta šolanja, raziskovanja, oblikovalska žilica in znanje".
Teja s svojimi prepoznavnimi nahrbtniki.
Nahrbtnikom je kmalu dodala še torbice.
Posnemovalci odkrito povedo, koga bodo kopirali
Teja takšnim ne pravi umetnik ali oblikovalec, ampak kar posnemovalec, in verjame, da ne bodo prišli daleč, saj zgolj povzemajo neko tujo idejo in je niti ne spremenijo. Sama je zasledila že več strani, kjer dnevno kopirajo njeno delo. "Po vsaki moji objavi imajo že naslednji dan podoben izdelek na njihovi strani, od načina postavitve izdelkov, fotografij ter opisov."
Tudi Mateja je redno priča kopiranju. Pa ne samo svojih nahrbtnikov, tudi Tejinih in sester Bučar, ki izdelujeta prav tako priljubljene Boopacke.
Enkrat je prišlo neko dekle v proizvodnjo in prosilo, da ji naredijo resice, kot jih ima Frachella, da ve, da imajo mojo šablono. Seveda so jo lepo odslovili. Velikokrat sem tam srečala ljudi, ki so prišli s kupljenimi nahrbtniki Boopacks ali Teje Jeglič ter prosili za iste dele, ker sami izdelujejo prav tak nahrbtnik. Če bi srečala koga z mojim, bi mu/ji seveda povedala svoje. Podobno se je zgodilo ravno prejšnji teden, ko je dekle s seboj imelo nahrbtnik Teje Jeglič in je iskalo iste dele.
Nahrbtniki sester Bučar, bolje znani kot boopacki.
Tudi boopacki so že zelo prepoznavni na ljubljanskih ulicah.
H kopiranju je neko dekle spodbudila celo njena babica, je izvedela Mateja, kar niti ne bi bilo sporno, če bi šlo za en nahrbtnik. A babica jih je kmalu začela izdelovati še več.
"Dekle iz Kamnika je naročilo moj nahrbtnik in ga pokazalo prijateljici, ki ga je pokazala svoji babici. Babica je upokojena šivilja, ki je vnukinji rekla: Pa to ti naredim jaz, kaj boš drugim plačevala. In je naredila nekaj nahrbtnikov še za prijateljice, šla z njimi v proizvodnjo in prosila, da ji dajo iste dele, kot jih imam jaz. Tudi tebi, upokojena šivilja iz Kamnika, hvala za podporo," v šali pove Mateja in dodaja, da je takšnih ogromno, lahko bi rekla, da tedensko prihajajo novi. "Potem se pa bojijo, da bodo srečali katero od nas (smeh, op. p.)."
Frachellina nahrbtnika z značilnimi resicami.
Mateja velikokrat služi tudi kot model svoji znamki.
Tako kot Teja ima tudi Mateja kolekcijo torbic.
"Pri nas raje spljuvajo kot podprejo"
Mateja razmišlja, da je razlog za tako množično kopiranje najbrž to, da ljudje raje skopirajo, kot pa podprejo nekoga drugega. "To je velika težava pri nas. Nihče te noče podpreti. Veliko raje te spljuvajo in povejo grdo besedo ali dve."
Potem se lotijo DIY-projektov (do it yourself, naredi sam, op. p.), pri čemer te nahrbtnike vzamejo za navdih in svoje delo še pokažejo na družbenih omrežjih. "Takšne bi jaz vprašala: kako bi bilo vam, če bi, namesto da bi vas podprla, to naredila sama, objavila in bila poleg tega še zelo ponosna?" sprašuje Mateja.
Teja pravi, da jo podpira veliko ljudi, ki cenijo njeno delo.
Kopiranje ju ne ustavi
Teja pravi, da njene ideje premorejo veliko več, podpira jo veliko ljudi, ki vedo, kdo stoji za idejo. "Tisti, ki cenijo moje delo, vedo, kako in kam po izdelek. Osebe, ki pa želijo cenejše, nekakovostne izdelke, pa naj kar kupujejo kopije."
Mateja pa jim sporoča: "Nehajte. Podpiram vsakega, ki se poda na ustvarjalno pot, ampak ne na takšen način. Naredi svoj znak, po katerem boš prepoznaven. To je to, kar šteje." Kljub temu verjame, da ljudi, ki bi kupovali ponaredke, ni prav veliko. "Vsak ima pravico kupiti in podpreti, kogar želi. Jaz bi imela slabo vest oz. slab občutek, da sem podprla napačno osebo."
Zaščita znamke bo pomagala v boju proti kopijam
Ravno ponaredki so obe oblikovalki spodbudili k zaščiti svoje znamke, zato upata, da jih bo v prihodnje vse manj. "Kopiranje je seveda kaznivo dejanje, zato smo se odločili za zaščito blagovne znamke, da se določene izvajalce opozori oz. kaznuje z denarno kaznijo," razlaga Teja. "Mislim, da se bo glede na to kar nekaj ljudi odločilo, da prenehajo oz. da drugi dobro premislijo, preden začnejo, saj se skoraj vsak teden pojavi nova stran s podobnimi izdelki."
Mateja, ki ima zaščiteno ime, pisavo in logo, pa jim sporoča, da ne bodo prišli daleč. "Če bo kdo stopil korak dlje, bom stopila korak pred njih (nasmeh, op. p.). Drugi pa ... naj kopirajo, če jim to polepša dan. Meni ga ne pokvari."
"Vsak ima pravico kupiti in podpreti, kogar želi. Jaz bi imela slabo vest oz. slab občutek, da sem podprla napačno osebo."
Mateja kot obraz Frachelle poudarja, da kot ponaredek svoje znamke dojema resice in detajl, ki predstavlja zgolj Frachello in ga ni zasledila še pri nobenem svetovnem oblikovalcu. Zato bi lahko kopiranje (resic) očitala tudi Teji, ki jih je namestila na isto mesto, le z nekaj naklona, a pravi, da ima Teja tako izrazit stil, da resice ne izstopajo.
"Nahrbtniki in nahrbtniki s poklopcem obstajajo že mnogo let, v vseh mogočih barvah in materialih. Ima jih nešteto oblikovalcev po svetu. Nihče od nas ni tega izumil in z nobeno pravico ne bi smeli obtoževati, da je nekdo naredil ponaredek. Če pa kdo misli, da je vse to izumil, naj si prebere zgodovino nastanka nahrbtnika (smeh, op. p.)."
Pravice intelektualne lastnine (ki je lahko zavarovana z znamko, modelom, avtorsko pravico ali celo s patentom) so zasebne pravice, zato je ukrepanje ob njihovi kršitvi prepuščeno odločitvi posameznega imetnika pravic, ki lahko izbira med uporabo različnih ukrepov, civilnih, kazenskih ali upravnih. Blago, za katero se ugotovi, da se z njim kratijo pravice intelektualne lastnine, pa se praviloma uniči.
4