SiolNET. Trendi Kultura
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vroči novi svet Lučke Kajfež Bogataj

2

termometer

Knjiga z ilustracijami Izarja Lunačka je ena od petih novosti Cankarjeve založbe, ki je leto začela z velikimi imeni.

Knjiga Vroči novi svet je bila sprva zamišljena kot knjiga za mladino, a ker je klimatologinja in dobitnica Nobelove nagrade za mir Lučka Kajfež Bogataj z njo presegla prvotni namen, so se odločili, da jo pri Cankarjevi založbi izdajo brez oznake Najst, čeprav je ta še vedno v prvi vrsti namenjena mladim. Avtorica je na današnji tiskovni konferenci povedala, da najstnike radi podcenjujemo, a ker se bodo morali prav oni spopadati z Zemljo, kakršno so jim zapustile zadnje generacije, jim je treba stvari predstaviti takšne, kakršne so. V knjigi Vroči novi svet je tako predstavljenih osem resnejših podnebnih problemov, ki pa jih je zaradi medsebojne povezanosti težko obravnavati ločeno. "Ker vem, kakšni miti krožijo med ljudmi o podnebnih spremembah, od tega, da na podnebje bolj kot človek vplivajo vulkani, do tega, da se Zemlja v resnici ohlaja, ne pa segreva, sem pri pisanju vedela, na katera vprašanja je treba odgovoriti," je povedala Lučka Kajfež Bogataj, ki se je, kljub temu da je po izobrazbi fizičarka, lotila tudi nekaterih družboslovnih vidikov segrevanja podnebja, kot sta na primer prelaganje krivde in mlačen odziv politike. Vse to je s svojimi ilustracijami dopolnil Izar Lunaček, ki je sicer resni tematiki dodal tudi nekaj humorja. V slovenščini tudi novi Houellebecq Kot pa je danes na predstavitvi povedal vodja programa Cankarjeve založbe Zdravko Duša, letošnje leto začenjajo še s štirimi knjižnimi prevodi leposlovja. Eno od njih je novi roman Michela Houellebecqa Zemljevid in ozemlje, s katerim si je ta razvpiti avtor romanov, kot je Osnovni delci, končno prislužil Goncourtovo nagrado. Roman, v katerem slikar Jed Martin spremeni karierno pot in začne slikati Michelinove zemljevide, govori o svetu, kjer umetnik nima več vrednosti in kjer šteje le, v kateri galeriji bo razstavljal in v katerem mediju bo objavljena kritika. Zato ni čudno, da v romanu, ki se sprevrže v detektivko, nastopa tudi sam Houellebecq – kot pisatelj, ki slikarju Martinu napiše spremno besedo k razstavi, nato pa ga najdejo umorjenega na lastnem domu, razsekanega na majhne koščke. Izgon iz pekla in Golobi vzletijo Tematike tujstva skozi zgodovino in zgodbo, skozi družbo in družino pa obravnava roman Roberta Menasseja Izgon iz pekla, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki. Kot je na predstavitvi povedala prevajalka Tanja Petrič, gre za prvi knjižni prevod Menasseja v slovenščino, saj so bili do zdaj prevedeni zgolj odlomki. Izgon iz pekla se poigrava s fikcionalizacijo zgodovine in njenim potvarjanjem, osrednji motiv popotovanja po zgodovini pa je tujstvo in izbočenost Judov. Pri romanu je prevajalki z izrazi v hebrejščini in jidišu pomagal Klemen Jelinčič Boeta, spremno besedo pa je napisal Slavko Šerc, ki je o avstrijskem avtorju povedal, da se je domačinom zameril predvsem zaradi svojih izjav o latentnem fašizmu Avstrijcev, ki bi se ga najlažje otresli kar tako, da bi se pridružili Nemčiji in odvrgli pridevnik latenten. Šerc pa se je kot prevajalec podpisal pod roman Golobi vzletijo Melinde Nadj Abonji, ki se prav tako ukvarja s tujstvom, emigracijo in integracijo. Madžarska družina iz Vojvodine se v romanu preseli v Švico, kjer starša hočeta prek integracije v družbo postati boljša Švicarja od drugih, pri tej integraciji, kjer celotna družina zanika velik del lastne identitete, pa na koncu ni nagrade oziroma priznanja enakopravnosti. Šerc je pri prevodu izpostavil ritmičnost jezika Melinde Nadj Abonji, ki je v prvi vrsti violinistka, šele nato pisateljica, kar se pozna tudi v njenih dolgih povedih. Za vedno tvoj – mešanica romance in trilerja Za konec pa je Andrej Blatnik predstavil roman Daniela Glattauerja Za vedno tvoj, v katerega uspešnost so pri založbi tako prepričani, da so roman prvič v zgodovini založbe hkrati izdali tako v trdi kot mehki izdaji. Daniela Glattauerja pri nas sicer že poznamo, njegov roman Proti severnemu vetru so namreč v sezoni 2011/2012 uprizorili v kranjskem Prešernovem gledališču, nadaljevanje Vsakih sedem valov je pri Cankarjevi založbi izšlo leta 2010, Za vedno tvoj pa ima za razliko od prvih dveh srečni konec, takšnega, kakršnega v teh časih potrebujemo, je sklenil Blatnik.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin