Sreda, 3. 6. 2020, 14.50
4 leta, 6 mesecev
Primabalerina, ki je navdušila tudi slavno Jennifer Garner #video #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
1
Maia Makhateli se z baletom ukvarja že od tretjega leta in je danes nadvse uspešna mednarodno znana primabalerina.
Maia Makhateli je v Gruziji rojena primabalerina, ki je od leta 2007 ena glavnih baletnih solistk v nizozemski baletni hiši Dutch National Ballet. Pred tem je plesala v slovitem britanskem Birmingham Royal Ballet, še prej pa v Ameriki. Balet ji je bil pravzaprav položen v zibko, saj so tako oče in mama kot starejši brat baletniki. Njene sanje so bile tako od nekdaj, da postane mednarodno priznana balerina, in zdaj te otroške sanje tudi živi. Maia se te dni mudi na gostovanju v Ljubljani, kjer je prvič po več tednih izolacije znova stopila na oder.
Maia Makhateli in Petar Đorđevski v večeru baletnih duetov, kjer sta nastopila v vlogi Romea in Julije.
Zadnje tedne je bil skorajda ves svet v izolaciji. Tudi baletniki ste morali prekiniti predstave in treninge v baletnih hišah, kjer ste zaposleni, pa vendar ste morali ostajati v formi. Kako ste torej trenirali v času izolacije?
Vsekakor je bil ta čas precejšen izziv, saj baletniki nismo vajeni delati od doma. A ni nam preostalo drugega, kot da se prilagodimo situaciji in se tudi mi naučimo treningov doma. Teater, kjer sem zaposlena, je vsakemu baletniku priskrbel pripomočke, ki jih je potreboval, med drugim baletni drog.
Sama sem sicer v preteklosti že večkrat trenirala doma, tako da mi to ni bilo povsem novo, a vsekakor je bilo to zdaj tudi zame nekaj drugačnega, saj je šlo za dolgoročne razmere, na katere nisi imel praktično nič vpliva. Moral si se sprijazniti z nastalo situacijo in se prilagoditi.
Za nas plesalce je bila to na nek način res zelo grozljiva izkušnja, saj smo vajeni nastopanja na odru. In nastopati pred občinstvom je nekaj povsem drugega kot trenirati. Tudi za nastopanje moraš ostajati v formi, a to lahko narediš samo z vedno novimi nastopi, tako da stojiš na odru in odplešeš celotno predstavo. Nastopajoča forma, če tako rečem, je nekaj drugega kot dobra telesna pripravljenost zaradi rednih treningov.
Pa je bilo mogoče doma enako dobro trenirati in vzdrževati vsaj to fizično kondicijo tudi med izolacijo?
Doma ni tako udobno trenirati, ker ne moreš izvajati vseh skokov, vseh gibov. Včasih zlomiš kakšen kos pohištva, plešeš med dnevno sobo in kuhinjo, hkrati sem imela doma tudi sinka … Tako da vsekakor ni bilo lahko. Zlasti na začetku izolacije.
A nekako sem se prebila tudi skozi to. Zdi se mi, da sem postala psihično močnejša, pa tudi določene gibe oziroma tehnike mi je uspelo izpiliti, ki jih sicer v običajnih okoliščinah nisem imela časa dodelati do popolnosti. Tako da sem na koncu iz te izkušnje odnesla tudi nekaj pozitivnega.
Imam pa to srečo, da je moj prijatelj lastnik plesnega studia, ki je bil zaradi zaprtja med izolacijo prazen, tako da sem občasno lahko hodila trenirat tudi tja. Tam sem imela tudi prek spletne platforme za sestanke učne ure za njegove učence. Tako da sem potem v studiu naredila tudi trening zase.
In tudi naš teater je imel ure baleta prek tovrstne spletne platforme. Pravzaprav se je prek spleta povezala kar vse širša baletna skupnost. Tako da je bilo na nek način kar neverjetno in težko dojeti, da smo se vsi baletniki zbirali na teh spletnih treningih, se gledali prek zaslona, a vsak na svojem koncu, pa hkrati združeni. Nekaj, kar si nikoli nisem mislila, da bom doživela.
V Gruziji rojena primabalerina trenutno živi in pleše na Nizozemskem.
Za zdaj torej nastopi v živo, pred občinstvom, še vedno niso izvedljivi, čeprav baletniki že začenjate ponovne treninge v svojih baletnih hišah. Pogrešate nastopanje?
Vsekakor. Nazadnje sem na odru nastopala konec februarja. In grozljiva je misel, da ne vem, kdaj bom lahko spet plesala v predstavi v dvorani z dejanskim občinstvom pred sabo.
Prihajate iz baletne družine – vaša oče in mama sta baletnika, tudi starejši brat je baletnik. Je bil torej balet nekaj, kar ste od nekdaj želeli početi, glede na to, da vam je bil pravzaprav položen v zibelko?
Balet so bile moje sanje, že odkar sem bila majhna deklica, in so se tudi uresničile. Plesati sem začela pri treh letih in moj brat, ki je od mene starejši deset let, je bil moj velik navdih. Starši me nikoli niso silili v balet, to je bila moja odločitev. In za cilj sem si postavila, da bom mednarodno znana balerina in da bom plesala na največjih odrih povsod po svetu.
Maia je tokrat prvič gostovala v SNG opera in balet Ljubljana.
Pa je bilo težje za vas, ker ste imeli ob sebi tako dobre plesalce in vzornike, ki ste jih občudovali? Ali je bilo lažje, saj so vam lahko vsi trije pomagali z nasveti in ste vsi živeli življenje baletnikov?
Vsekakor ima to, da prihajam iz baletne družine, prednosti in slabosti. Prednost je ta, da so vedeli, kaj se mi plete po glavi, kaj prestajam, po drugi strani pa so bili včasih preveč vpleteni v smislu, da so bili preveč v skrbeh zame oziroma da so se preveč obremenjevali z mano. Saj so točno vedeli, kaj vse prestajaš na poti do profesionalnega baleta. Čeprav zdaj, ko sem tudi sama mama, vidim, da je biti pretirano zaščitniški nekaj, kar pride s starševstvom, in da niti ni bilo povezano s tem, da sta bila starša baletnika.
A povsem so me podpirali in mi stali ob strani. Ter naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da sem postala primabalerina.
Plesali ste v ZDA v ustanovi Colorado Ballet, pa v britanskem Birmingham Royal Ballet in zdaj plešete v največji baletni hiši na Nizozemskem. So kakšne razlike med državami, ko gre za balet?
Predvsem je odvisno, za katero baletno ustanovo plešeš, ker v Ameriki jih je res ogromno. Je pa evropski stil malce drugačen od ameriškega, tudi treningi se malce razlikujejo. A ne bi mogla izpostaviti kakšnih drugih, večjih razlik. Odlični umetniki, baletniki in balerine so povsod po svetu, ne glede na državo.
Maia je že od tretjega leta naprej sanjala o tem, da bo nekoč mednarodno priznana balerina.
Katera je bila najbolj zahtevna vloga, ki ste jo kadarkoli odplesali? Katera vam je bila v še posebej velik izziv?
Mislim, da je bil to balet Georga Balanchina, ki sem ga plesala pred kratkim, in sicer Ballet Imperial. Obožujem Balanchinova dela. Na splošno so njegove baletne koreografije zelo zelo težke. Biti moraš v res dobri kondiciji, tako tehnično kot fizično. Tako da Ballet Imperial mi je bil še posebej velik izziv.
Na spletu sem zasledila, da ste še vedno plesali balet tudi visoko noseči. Kako je to sploh mogoče?
Res sem plesala skoraj do poroda, a nastopala nisem že od začetka nosečnosti. Sem pa še vedno skoraj vso nosečnost trenirala in se trudila ostajati v baletni formi. Pravzaprav sem se počutila bolje, če sem plesala, kot če nisem. Kajti plesanje baleta je nekaj, kar počnem že vse življenje, moje telo je vajeno tega in če preneham, se počutim slabše. Moje telo ne razume tega, da ne pleše, vse me začne boleti … Mislim, da je to neka nenavadna značilnost nas plesalcev, ki nenehno plešemo oziroma smo v plesnem gibanju že od malih nog.
Tako da sem med nosečnostjo še vedno trenirala in redno plesala. Seveda sem treninge prilagodila višini nosečnosti in počutju. Nisem izvajala skokov, določenih vrtenj in obratov, da ne bi padla. Ampak res je, balet sem plesala praktično do dneva, ko sem šla rodit sina (smeh, op. p.).
Vaš posnetek, kjer visoko noseči s skodelico v rokah v baletnih copatih lovite ravnotežje, je na svojem profilu na Instagramu delila tudi svetovno znana igralka Jennifer Garner. Vas je to presenetilo?
Ko zdaj pogledam posnetek, se mi zdi kar malo noro, da sem se lotila česa takšnega. A v resnici to za nas baletnike ni nič takšnega. Svoje telo, svoje ravnotežje in svoje zmogljivosti tako dobro poznamo … In telo baletnice se v mesecih nosečnosti prilagodi novemu stanju, tudi center za ravnotežje se prilagodi. Tako da na tem posnetku sem preprosto hotela preveriti, ali zmorem tudi visoko noseča na "špičkah" loviti ravnotežje.
Ampak ja, vsekakor me je presenetilo, da je delila mojo objavo. Bila sem šokirana (smeh, op. p.). Konec koncev nisem ne prva ne zadnja baletka, ki je bila noseča in med nosečnostjo plesala, ogromno baletk je mamic.
Je po nosečnosti in porodu težko priti nazaj v formo?
Doma imam napravo za eliptično vadbo in na njej sem začela zmerno telovaditi že nekaj dni po porodu. Medicinska sestra, ki je pri nas na Nizozemskem pri mamici prvih deset dni po porodu od 6. do 18. ure zvečer, je bila zaradi tega precej vznemirjena. Kregala me je, da tega še ne smem početi, da moram pet tednov počivati, a jaz sem se počutila odlično in želela sem se spet začeti gibati.
Po treh tednih sem tudi začela baletne ure, štiri mesece po porodu pa sem tudi že plesala na odru.
"Plesati sem začela pri treh letih in moj brat, ki je od mene starejši deset let, je bil moj velik navdih," je povedala Maia.
K nam ste te prišli kot gostja posebnega baletnega projekta, večera baletnih duetov, kjer so si baletni navdušenci nastope v živo ogledali prek televizije. Kako se je zgodilo to nenadno sodelovanje zdaj v časih koronavirusa?
Pravzaprav bi morala k vam priti že prej, saj sem se z umetniškim vodjo SNG Opere in baleta Ljubljana Petrom Đorđevskim dogovarjala za sodelovanje pri baletu Le Corsaire. Potem pa se je zgodila pandemija novega koronavirusa, vse se je ustavilo in seveda je moja pot v Slovenijo odpadla.
A zdaj, ko se vse skupaj umirja in začenjamo postopoma spet nazaj kolikor toliko normalno delati, sem vesela, da sem lahko prišla k vam. Prvič sem v Sloveniji in res sem srečna, da sem lahko tukaj, da sem prvič po vseh teh dolgih tednih premora zaradi koronavirusa znova plesala na odru, pa čeprav v dvorani ni bilo občinstva, ampak so nas gledalci spremljali prek televizijskih zaslonov.
Ko me je Petar kontaktiral in vprašal, ali sem pripravljena priti in sodelovati pri tem večeru baletnih duetov, sem bila takoj za stvar. Seveda sem najprej razmislila o trenutni situaciji okrog novega koronavirusa, ki se je začela k sreči umirjati, in se nato odločila, da pridem. To je krasna priložnost in hvaležna sem, da sem jo dobila.
Maia se ima v Ljubljano še namen vrniti.
1