Nedelja, 24. 11. 2019, 4.02
4 leta, 5 mesecev
Intervju z baletnikom Petrom Đorčevskim
Poklic baletnika: blišč na odru, trdo delo in znoj v zaodrju #intervju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,65
1
Petar Đorčevski je v Srbiji rojen baletnik, ki že 12 let živi in dela v Ljubljani. Baletni solist v SNG Opera in balet Ljubljana je pred kratkim prevzel tudi funkcijo umetniškega vodje, ki mu tako kot ples predstavlja svojevrsten, a dobrodošel izziv. Pravi, da je za poklicem baletnika veliko odrekanj in trdega dela ter da moraš imeti balet res iskreno rad, da si lahko v tem poklicu srečen.
V sezoni 2005/2006 je bil angažiran v državni in ljudski operi na Dunaju, naslednjo sezono je plesal v slovaškem narodnem gledališču. Nato ga je pot leta 2007 pripeljala k nam, a je Slovenijo v sezoni 2013/2014 zapustil in se pridružil baletnemu ansamblu Ballett im Revier v Nemčiji. Nato se je vrnil v ljubljansko opero in balet, kjer je od leta 2015 priznani baletni solist.
Nastopil je v glavnih vlogah baletov: Romeo in Julija, Silfida, Giselle, Coppélia na Montmartru, Labodje jezero, Don Kihot, Trnuljčica, Doktor Živago, Tristan in Izolda, Kdo je najmočnejši na svetu, Arhitektura tišine, Mozart vs. Schumann, Tango za Rahmaninova, Picko in Packo, Bajaderi, v baletu Samorog in baletnih večerih Urbanobalet ter Pod zvezdami. Trenutno pleše eno od glavnih vlog v baletni predstavi Veliki Gatsby.
Z njim smo govorili o poklicu baletnika, o zahtevnosti in žrtvovanjih, ki jih s sabo prinese, ter o aktualnem dogajanju v ljubljanski operi in baletu.
Kdaj ste se začeli navduševati za balet oziroma kdo vas je potisnil v baletne vode?
Za balet sem se začel zanimati, ko sem imel enajst let, in sicer zaradi mlajše sestre, ki je obiskovala ure baleta. Skupaj s starši sem jo spremljal tja in medtem ko smo čakali, sem včasih gledal, kako trenirajo. Tako je v meni začelo naraščati zanimanje za balet in sem se odločil, da se preizkusim v njem.
Pred tem sem sicer treniral različne športe, kot so nogomet, košarka, judo, tenis, a se v nobenem nisem zares našel. Dokler se nisem lotil baleta. Na začetku niti nisem pričakoval veliko, nisem si mislil, da bom vztrajal, ampak me je povsem posrkal vase in, še preden sem se zavedal, sem ga profesionalno treniral in obiskoval baletno šolo.
Torej ni prepozno začeti z baletom pri desetih, enajstih letih? Se ga ni treba lotiti bistveno prej?
Čisto odvisno od posameznika. Seveda se je bolje lotiti prej kot pozneje, a hkrati mislim, da gre pri baletu za pravo mešanico vsega – talenta, volje, vztrajnosti. In če se vse to nekako poklopi, potem ni prepozno začeti tudi v poznejših letih.
Namreč na žalost je tako, da če nisi nadarjen za balet in če nisi pripravljen trdo trenirati, ti tudi zgodnja specializacija pri petih, šestih letih ne bo pomagala do uspešne kariere.
Kako je videti poklic baletnika? Kakšen je vaš delovni dan?
Baletni plesalec ni poklic, ampak je način življenja.
Naši delavniki so razdrobljeni čez ves dan. Prvi, kondicijski trening začnemo ob 10. uri, traja približno uro in petnajst minut. Nato sledijo vaje za različne predstave. Baletni ansambel ima skupne vaje do 14. ure, potem imamo od 14. do 18. ure vaje baletni solisti. Baletni ansambel pa pride nazaj na vaje še od 18. do 20. ure. Ansambel ima namreč deljen delavnik.
Kaj pa na dneve predstav? Kako je videti vaš urnik takrat? In koliko ur prej se začnejo priprave?
Seveda, na dneve predstav je urnik malo drugačen. Treninge moramo na ta dan končati do 14. ure, da se pred večerno predstavo še malo spočijemo. Poleg tega se je treba še pripraviti na predstavo – iti v masko, obleči kostume, se ogreti, vsak od nas ima še kakšen svoj ritual oziroma obred, preden stopi na oder.
Pri pripravah imamo baletniki malo sreče, ker nam ličenje in urejanje pričeske ne vzameta toliko časa kot ženskim kolegicam. Te morajo včasih urejanje začeti že ob 15. uri ali celo prej – odvisno od zahtevnosti lika, ki ga plešejo. Seveda imamo tudi moški kdaj pa kdaj zahtevnejše maske, a balerinam te priprave pred predstavo v vsakem primeru vedno vzamejo več časa.
Torej cilj vsakega baletnika je nekoč pridi do naziva baletni solist?
Da … Ampak, da ne boste mislili, da je kaj lažje biti del baletnega ansambla, kajti tam je treba res popolnoma usklajeno plesati, baletniki ansambla morajo biti enotni, imeti naštudiran vsak gib. Če si edini v skupini, ki se zmoti, medtem ko vsi drugi pravilno plešejo, se to vidi.
Če si solist in plešeš sam ter kakšne korake pomešaš, pa lahko to elegantno nekako rešiš in občinstvo niti ne opazi, da si se zmotil.
Poleg tega predstava brez ansambla ni predstava. Kako bi bilo, če bi dve uri na odru gledali samo baletnega solista ali nekaj solistov? Predstava bi bila veliko bolj monotona, kot če jo spremlja in popestri baletni ansambel.
Ali baletni solist v nekem obdobju tako pleše glavno vlogo samo v eni predstavi ali nastopa v več predstavah? In kako koreografij ne pomešate med seboj?
Telo si preprosto zapomni, kaj mora delati. Na vlogo v predstavi se začneš pripravljati kakšen mesec in pol do dva pred premiero in potem vsak dan ure in ure vadiš koreografijo, treniraš mišice, ponavljaš gibe. Ti gibi ti potem preidejo v kri, o njih in njihovi izvedbi ti ni treba več razmišljati. Nekako ti telo dela samo.
V ljubljanskem baletu nas je 47 baletnikov, kar v primerjavi z velikimi baletnimi hišami v tujini ni velika številka. Tako da pri nas je tako, da pogosto ne plešeš samo ene vloge. Lahko celo v isti predstavi plešeš dve ali tri vloge – neko večjo solistično vlogo in potem še kakšno stransko. Ali pa nocoj plešeš glavno vlogo v neki predstavi, jutri pa še neko manjšo solistično vlogo v drugi predstavi. Če je nuja in je treba koga zaradi kakšne bolniške na hitro nadomestiti, lahko vskočiš tudi v baletni ansambel, kar pa je, kot sem omenil, sploh poseben izziv. Tam vlada povsem druga disciplina.
V velikih baletnih hišah, kjer je večji ansambel in se lažje prerazporedijo, pa določen baletnik pleše samo eno vlogo v določenem obdobju, ja. Pri nas pa se malo mešamo med sabo.
Kako to, da ste leta 2007 pristali v SNG Opera in balet Ljubljana?
Ko sem plesal v Bratislavi, sem spoznal avstrijsko balerino, ki je tukaj plesala. In mi je povedala, da bodo imeli avdicijo za baletnike. Jaz sem takrat potreboval spremembo, nisem bila več zadovoljen v Bratislavi, in sem se res udeležil avdicije, dobil službo in tako je, kot bi mignil, minilo že 12 let.
Je razlika med baletnimi hišami med državami?
Je razlika – razlikujejo se po velikosti in pa posledično po denarnih sredstvih, ki jih imajo na razpolago. Če je na voljo več denarja, potem so tudi produkcijsko predstave videti bolj bogato, ker lahko več denarja zapravijo za kostume in scenografijo.
Čeprav tudi mi, ki smo malo manjši v primerjavi s tujimi baletnimi hišami, skušamo s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, narediti čim več, da se naše predstave čim bolj približajo produkciji tujih, večjih hiš.
Kako pravzaprav V SNG opera in balet Ljubljana nastajajo nove predstave?
Repertoar za prihodnjo sezono postavljamo že zdaj. Bo zelo zanimiva, za zdaj imamo v načrtu dva nova baleta in štiri nove opere ter seveda ponovitve nekaterih prejšnjih predstav.
Pri odločanju, katere so tiste zgodbe, ki bi pritegnile občinstvo, vedno malo pogledamo tuj trg ter seveda zanimanja in želje našega občinstva. Pogledamo za nazaj, katere so bile tiste predstave, ki so jih še posebej radi hodili gledat, po katerih je bilo povpraševanje največje, ter seveda upoštevamo tudi naše lastne vizije in skušamo vse to nekako upoštevati in skombinirati.
Vedno razmišljamo tudi o tem, katere predstave so potrebne tudi z vidika rasti baletnega ansambla. Da torej tudi nam baletnikom predstavljajo izziv in nam dajejo možnost za napredek.
Baletniki in balerine morate biti ves čas v vrhunski fizični pripravljenosti. Se vam kakšen teden dopusta ali bolniške že pozna?
Že samo nekaj dni se pozna. Odkar sem prevzel še funkcijo umetniškega vodje in moram kdaj več dni skupaj presedeti v pisarni ter posledično spustim kakšne treninge, že opazim, da slabše skočim ali da nogo težje dvignem.
Kaj pa balerine? Če so dlje časa odsotne zaradi porodniškega dopusta?
Seveda je vsako telo drugačno in zgodba zase, ampak v povprečju po porodniški balerina potrebuje kakšne pol leta, da spet pride v formo.
Zelo težko je priti v formo, moraš trdo garati. Prav tako pa je treba vsakodnevno trenirati in delati, da to formo vzdržuješ.
Če prav razumem, je torej poklic baletnika fizično zelo zahteven, urniki so velikokrat deljeni, včasih tudi celodnevni, predstave so tudi za vikende, prostih dni bolj malo …
Res je, ja, ko poveš to naglas, se mogoče res malo grozno sliši (smeh, op. p.). Ampak dejstvo je, da je to način življenja in ne samo služba. Če tega ne delaš s srcem, začneš prej ali slej trpeti. Zadovoljen in srečen si samo, če je balet res tvoja velika ljubezen in uživaš v njem.
Bi izbrali kakšen drug poklic, če bi še enkrat izbirali?
Ne, niti slučajno. Rad to delam in balet je moja velika ljubezen.
Je v baletu težje ženski ali moškemu?
Težko bi to ocenil, ker se sam ples moškega in ženske v resnici precej razlikuje. Nam ni treba plesati na špicah, v baletnih copatih, poudarek je na skokih in dvigih soplesalke. Medtem ko morajo balerine vso kariero plesati na špicah, kar ni lahko, nimajo pa dvigov kot mi, baletniki.
Tisto, kar nam je vsem skupno, pa je to, da moramo biti graciozni in da moramo v predstavah brez besed, torej s plesom in obrazom, prepričljivo prikazati zgodbo.
Je v baletu dosti poškodb?
Seveda, hitro gre lahko kaj narobe, na primer kakšen zvit gleženj ali pa kakšni zlomi kosti na stopalu oziroma nartu. Po dolgih letih plesanja baleta lahko nastane tudi obraba kolkov in kolen, pri baletnikih se zaradi dvigov obrablja še križ.
Sam sem imel do zdaj k sreči le dve poškodbi gležnja, ampak nič hujšega, zato za zdaj še lahko brez težav plešem. Se pa leta poznajo tudi pri nas pri manjši fleksibilnosti, z leti postajaš malo trši v telesu, v mišicah.
Koliko let lahko potem baletniki in balerine intenzivno plešete?
Nekje tam okvirno do 40. leta. Ni to poklic kot drugi, v katerem lahko na polno delaš 30, 40 let. Če imaš srečo, lahko intenzivno plešeš tam nekje do 40. leta, mogoče malo dlje, nekateri pa se že prej poškodujejo ali imajo hujše obrabe in morajo aktivno kariero končati.
V aktualni sezoni ste prikazali kar nekaj novih baletnih predstav. Ta mesec ste premierno uprizorili pripovedni balet Veliki Gatsby, po novem letu pripravljate še Trnuljčico in nato spomladi še baletno predstavo Gusar. Lahko poveste kaj več o novih predstavah?
Res je, to so baletne premiere te sezone. Veliki Gatsby, ki ga trenutno plešemo, je doživel krasen sprejem. Predstave so razprodane, občinstvo navdušeno. Veselimo pa se tudi Gusarja, ker nam je za predstavo uspelo dobiti svetovno znanega plesalca in koreografa Joséja Carlosa Martineza. Bo odlična predstava, taka krasna pravljica, za katero sem skoraj prepričan, da bo tudi uspešnica.
Seveda pa pripravljamo tudi nekaj za mlajše navdušence nad baletom, in sicer baletno predstavo Picko in Packo, ki ni noviteta, to smo že plesali v preteklih sezonah.
Noviteta pa so Mladi koreografi, kar pride na vrsto junija. Gre pa za to, da želimo dati priložnost mladim, nadarjenim plesalcem, da se preizkusijo še kot koreografi.
Bi rekli, da se občinstvo pomlaja? Da v opero in balet prihaja vedno več mladih?
Ja, res je med občinstvom vedno več mladih. Vedno večje zanimanje za balet in opero je med mladimi. In prav se mi zdi, da pripravljamo tudi predstave, ki so privlačne zanje.
Ker na mladih svet stoji in lepo je, da se lahko ta kulturno-umetniška vzgoja že zgodaj začne.
1