Joseph Bunn – daleč od baletnih stereotipov

Šestindvajsetletni Američan na začasnem delu v Sloveniji odkrito priznava, da je trenutno v najbolj sebični fazi življenja in si ne želi početi drugega, kot plesati. Balet. Rojen je onkraj Velike luže, a na podlagi superlativov na račun Slovenije, lahko rečemo, da je njegovo srce v Sloveniji. Od hip hopa do baleta V plesne vode ga je zaneslo dokaj pozno, pri 14 letih. Čeprav je kot deček želel postati policist, gasilec ali zdravnik, pa se je kot najstnik želel dokazati kot hip hop plesalec v glasbenih spotih, kar mu je deloma tudi uspelo. Da bi bilo njegovo plesno znanje čim bolj raznovrstno, se je na prigovarjanje učiteljev udeležil 14-dnevnega poletnega tečaja osnov baleta. Koreografe je navdušil s svojo fleksibilnostjo in ti so mu treninge baleta svetovali tudi med šolskim letom.

"Moje življenje je bilo nekaj časa precej intenzivno. Po koncu pouka in treningu teka sem skočil na podzemno železnico in v plesni šoli plesal vse do 21. ure. Mama je precej dvomila v to, kar počnem, in ni verjela mojim izgovorom. Ples je bil takrat edino, kar me je motiviralo. Bil sem fant, ki ni vedel, kaj hoče, a sem skozi ples dozorel do stopnje, ko sem natančno vedel česa si želim. Plesati."

Čeprav je kolebal med študijem na prestižni univerzi Julliard, se je na koncu zaradi stroškov šolanja odločil za študij na Umetnostni univerzi v Filadelfiji, kjer so mu ponudili polno štipendijo. Med letoma 2003 in 2007 je bil član baletne skupine Suzanne Ferrell, leta 2006 pa so ga angažirali v Ameriškem repertoarnem baletnem gledališču, kjer je ostal do leta 2008.

Ljubezen na daljavo: New York – Ljubljana

Iz megalomanskega New Yorka ga je v kraje na sončni strani Alp pripeljala ljubezen, ki pa se je žal kmalu izpela. Marca 2008 so ga na avdiciji sprejeli v baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana in že avgusta istega leta – morda za vedno – se je naselil v ljubljanski soseski Murgle, kjer je, kot pravi s ponosom, eden izmed sosedov nekdanjega predsednika RS Milana Kučana.

Kulturni šok: eksot v Sloveniji

Ob prihodu v Slovenijo ga je najbolj presenetila izguba anonimnosti in pozornost, ki jo je vzbujala barva njegove polti. Če v New Yorku nanj nihče ni kazal s prstom, pa je bila situacija tukaj povsem obrnjena. "Otroci so kričali 'črnec, črnec, mami, poglej črnec,' starejši so se ozirali za menoj," se spominja. "Nekoč se je zgodilo, da je otrok, ki me je zagledal na ulici, od šoka dobesedno izpustil sladoled iz rok," je le ena izmed njegovih anekdot, prav tako kot tista, s katero je naplahtal mali dvojčici, ki sta se sladkali s kepico čokoladnega sladoleda. Ko jima je namignil, da je tako črn prav zaradi prevelikih količin čokoladnega sladoleda, ju je minil ves apetit.

Kako kaj vaša družina ... Res lepa arhitektura

"Kako kaj vaša družina?" in "Res lepa arhitektura" sta bila stavka, s katerima me je presenetil na začetku najinega pogovora, a kaj hitro preklopil v angleški jezik. Prvi mesec bivanja v Sloveniji je bil za učenje jezika nove domovine dokaj zavzet. Najel si je zasebnega učitelja, a po mesecu dni obupal. Nič čudnega, ko pa se krog oseb, s katerimi preživlja ure in ure treningov – te imajo dvakrat na dan, šest dni na teden – sporazumeva večinoma v angleškem jeziku s primesmi slovenščine. Ansambel SNG Opera in balet Ljubljana je namreč precej narodnostno pisano obarvana druščina. "V skupini imamo Romune, Ruse, Ukrajince, Švede. Sporazumevamo se večinoma angleško, medtem ko so vsi službeni sestanki, urniki in korekcije v slovenskem jeziku. Roka, noga, naprej, nazaj in podobno ..."

Mit o baletnikih, ki ne vzdrži

Zaradi svojega vedenja in konstitucije, podkrepljene z definiranimi mišicami, z namigovanji o pregovorni istospolni usmerjenosti baletnikov nima izkušenj. "Verjetno sem popolno nasprotje tistega, kar bi si predstavljali kot baletnika."

"Balet je moška plesna oblika"

Z resnimi poškodbami se v svoji karieri še ni srečal. "Trening baleta, kjer je telo v neugodnem položaju neprestano, baletnika nauči, kako se izogniti poškodbam. S pravim pristopom in treningi lahko plešeš neskončno dolgo," je prepričan. V njegovih očeh je "balet moška plesna oblika, stoletja daleč od stereotipov, da je primeren le za šibkejše moške. Gre za kombinacijo gimnastike in plesa." Motivacije za trening mu ne manjka. "Nikoli ne bom mogel biti najboljši na svetu, zato se tega ne bom nikoli naveličal. V baletu je skoraj tako kot v cirkusu."

Upam, da bom plesal vsaj še 15 let Josephove ambicije ostajajo na področju baletne umetnosti. Po končani aktivni plesni karieri – upa, da bo ta trajala še vsaj nadaljnjih 15 let –, se vidi na položaju direktorja lastne baletne skupine. Vi pa ga lahko že junija vidite v treh baletnih poslasticah, med drugim tudi na Baletnem večeru pod zvezdami, ki bo 17. in 18. junija ob 21.30 na Kongresnem trgu.