SiolNET. Trendi Kultura
2,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ljubljanski trg in park, ki gostita vse od protestov do koncertov

2,85

termometer

Kongresni trg
Foto: Jože Mally, arhiv MNZS

Prostor zgodovinskih političnih dogodkov, kraj protestov, družabno zbirališče, prizorišče kulturnih dogodkov, nekoč tudi parkirišče, vse to je povezano s Kongresnim trgom in neločljivo pripadajočim parkom Zvezda.

Te dni in še nekaj prihodnjih tednov, ko se je po Kongresnem trgu, natančneje po Parku Zvezda, mogoče spustiti kar z drsalkami, je to več kot dobro izhodišče za vpogled v večprizoriščnost, ki je vpisana v ta markantni mestni prostor. Javni kraj, v katerega so vpisani zgodovina, politika, ekonomija, družbene aspiracije, umetnost, bivanjske izkušnje in sočasje.

1 / 18
2 / 18
3 / 18
4 / 18
5 / 18
6 / 18
7 / 18
8 / 18
9 / 18
10 / 18
11 / 18
12 / 18
13 / 18
14 / 18
15 / 18
16 / 18
17 / 18
18 / 18

Kongresni trg: zasuli so jarke in podrli razpadajoče hiše

Manjši trg, ki je na mestu današnjega Kongresnega trga stal že v baroku, so razširili in prenovili za kongres Svete alianse leta 1821, po katerem je prostor tudi dobil ime. Takratni dogodek je v mesto pripeljal avstrijskega cesarja, ruskega carja, neapeljskega kralja in druge politične voditelje. Ob tej priložnost, ko se je Ljubljana za nekaj časa spremenila v središče evropske politike, so uredili prostor nekdanjega kapucinskega samostana, zasuli jarke in podrli razpadajoče stavbe.

Kongresni trg z Univerzo med letoma 1932 in 1941. Kongresni trg z Univerzo med letoma 1932 in 1941. Foto: www.kamra.si

Tako kot se je skozi čas spreminjala podoba tega javnega kraja, pa so zanj obstajala tudi različna poimenovanja, ki so tudi na tej ravni odražala politična zapisovanja v prostor skozi pretekla obdobja. Prebivalci so tako pred omenjenim kongresom v 19. stoletju današnji Kongresni trg poznali pod imenom Kapucinski trg, po drugi svetovni vojni, med letoma 1952 in 1974, se je imenoval Trg revolucije, v obdobju med letoma 1974 in 1991 je bil Trg osvoboditve, z osamosvojitvijo pa je spet postal Kongresni trg.

Park, kjer je nekoč igrala vojaška godba

Park Zvezda so po naročilu župana Hradeckega uredili leta 1824. Tedaj so ob poteh, ki so se križale v osmih smereh, posadili drevesa. "Park je dobil obliko zvezde, zato ga še danes imenujemo Zvezda," je v katalogu ob fotografski razstavi Kongresni trg v 20. stoletju iz leta 2011 zapisal kustos Ivo Vraničar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Prvi javni park v mestu je postal tudi prostor družabnega življenja. "Na prelomu stoletja je v parku trikrat v tednu igrala vojaška godba, zato so nasproti Kazine postavili glasbeni paviljon – gloriet," je zapisal kustos. Kot pravi zgodovinski spomenik je bil trg najlepše okrašen leta 1856, ko je Ljubljano obiskal avstrijski cesar Franc Jožef s cesarico Elizabeto.

Park Zvezda med letoma 1940 in 1947. Park Zvezda med letoma 1940 in 1947. Foto: www.kamra.si

Od divjih kostanjev do platan

V svoji prvotni obliki se je Zvezda (ime se nanaša na klasicistično zvezdasto obliko) obdržala do leta 1928, ko se je preureditve trga in parka lotil arhitekt Jože Plečnik, ki pa ob tem ni naredil velikih rezov v prostor.

Preuredil je poti in osrednji del parka nekoliko razširil. Kongresni trg je prekril v rastru črno-belega tlaka, v os baročnega pročelja uršulinske cerkve pa je postavil kip sv. Trojice, ki je prvotno stalo na križišču na Ajdovščini, kasneje pa so ga nadomestili s kopijo. V nizu postavljene javne plastike je razporedil tudi svetilke. Ploščad se razpenja med cerkvijo, se zaokrožuje s Filharmonijo, na to prostorsko linijo se ob strani pripenja še stavba ljubljanske univerze, med hojo po njej pa pogled nese vse do gradu, ki se vzpenja nad mestom.

Plečnik je želel podreti 120 let stare kostanje, ki so rasli v parku, vendar pa je pri tem naletel na močan odpor meščanov, zato se to ni zgodilo. "Plečnikovo delo je nadaljeval Boris Kobe in jeseni leta 1940 podrl stare kostanje ter jih nadomestil s platanami," je v katalogu še zapisal Vraničar.

Park Zvezda leta 1950. Park Zvezda leta 1950. Foto: www.kamra.si

Spomeniki v parku skozi čas

Nekateri spomeniki so se v Parku Zvezda oz. na Kongresnem trgu ohranili do danes, vrsta pa se jih tu predvsem menjavala. V različnih političnih trenutkih so tako javna obeležja - čeprav v večne materiale odtisnjene podobe izbranih političnih osebnosti - tu postavljali zgolj začasno.

Park Zvezda oz. Kongresni trg je bil s svojim fizičnim in simbolnim položajem v mestu imeniten prostor za postavljanje spomenikov, s svojim delom o javnih spomenikih z naslovom Mesto brez spomina pokaže etnolog Božidar Jezernik.

V Ljubljani je življenjska doba spomenikov tako kratka kot verjetno v nobenem drugem mestu, še ugotavlja Jezernik.

Park Zvezda: Proslava 20-letnice osvoboditve maja 1968 Park Zvezda: Proslava 20-letnice osvoboditve maja 1968 Foto: Leon Jere, hrani MNZS

Ideološka brisanja v prostoru

V Parku Zvezda so leta 1869 na primer postavili doprsni kip iz brona maršala Radeckega, to je bil tudi prvi javni spomenik, posvečen zgodovinski osebnosti v takrat kranjskem mestu. Po koncu 1. svetovne vojne so ga ob spremenjenih političnih okoliščinah od tu tudi umaknili, ostal je le njegov podstavek.

Leta 1940 je tu stal spomenik kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, ki ga je leto kasneje odstranila okupatorska italijanska vojska.

Kip kralju Aleksandru I. Karađorđeviču Kip kralju Aleksandru I. Karađorđeviču Foto: Vekoslav Kramarič, hrani MNZS

Kip Emonca, spomenik demonstracijam in sidro

Še danes pa v parku stoji kopija kipa Emonca, ki so ga našli leta 1836 pri kopanju temeljev za Kazino, ob Plečnikov podhod pa so ga postavili leta 1966. V bližini je tu še Plečnikov spomenik demonstracijam, postavljen leta 1953 v spomin na zborovanje žensk, ki so leta 1943 demonstrirale proti nasilju italijanskih okupatorjev nad civilnim prebivalstvom. Sidro, ki stoji ob robu Parka Zvezda, so postavili ob pridružitvi Slovenskega primorja in Istre k Sloveniji.

Letos so ob stavbo Kazina postavili še Spomenik žrtvam vseh vojn, obeležje sprave, ki je sprožil veliko polemik.

Gradnja zaklonišča, 2. junij 1943 Gradnja zaklonišča, 2. junij 1943 Foto: Miran Pavlin, hrani MNZS

Kongresni trg – politični prostor

Kongresni trg je tako vse od nastanka bil tudi politični prostor, o čemer priča postavljanje in odstranjevanje spomenikov - geste ideoloških zapisovanj in brisanj v prostoru. Prav tako je bil od začetka povezan tudi z različnimi političnimi in družbenimi dogodki.

Pred prvo svetovno vojno so bile na trgu parade avstro-ogrske vojske, leta 1918 zbor ob razpadu monarhije in ustanovitvi Države SHS.

V času italijanske okupacije so zaradi pomanjkanja živil parkovne površine preorali in na njih pridelovali zelenjavo. Junija 1943 so Italijani v Parku Zvezda začeli graditi protiletalska zaklonišča. Kasneje so betonske plošče prekrili z asfaltom in postavili nekaj spomenikov.

Na dan osvoboditve je na Kongresni trg prikorakala slovenska partizanska vojska, z balkona univerze pa je še isti mesec govoril Josip Broz - Tito, zgodovinsko vlogo Kongresnega trga v katalogu osvetljuje Ivo Vraničar.

Novoletno okrašeni Konresni trg leta 1948 Novoletno okrašeni Konresni trg leta 1948 Foto: Vladimir Simončič - Vlastja, hrani MNZS

Prostor shodov in drugih političnih manifestacij

Tudi dandanes na trgu ali v Parku Zvezda še vedno potekajo različne državne manifestacije, politična zborovanja, protesti, shodi v podporo beguncev, za legalizacijo marihuane in številni drugi.

Kot središčni javni mestni prostor se trg vzpostavlja tudi z različnimi kulturnimi dogodki, na njem se odvijajo športne prireditve in občasno tudi komercialne vsebine. V zadnjih letih sta se v poletnih mesecih nanj v obliki druženj na travnatih površinah naselili tudi prijetna ležernost in intimnost, ki jo mestni parki omogočajo. Kongresni trg Foto: Bojan Puhek

Oblikovanje v imenu odprtosti vsebin

Leta 2011 sta Kongresni trg in Park Zvezda ob gradnji podzemne garaže doživela dokončanje prenove, ob kateri je nastala tudi iEmona. V Chopinovem prehodu so prikazana arheološka rimska odkritja iz zadnjih raziskav trga.

Prav z vprašanjem večprizoriščnosti, vpisane v ta javni ljubljanski prostor, so se ukvarjali tudi avtorje prenove. O tem smo se pogovarjali z arhitektom Damijanom Gašparičem: "Vse to (večnamenskost prostora, op. a.) je bil ves čas del koncepta prenove in tako smo nadaljevali to, kar je že bilo zgodovinsko postavljeno, sploh z vzpostavitvijo trga kot kraja kongresa. Gre za prostor, ki ravno zaradi svoje praznine omogoča prizorišče različnim prireditvam."

"Koncept izčiščenja smo arhitekti prenove vključili že v natečajni projekt leta 2014. Nismo posegali v oblikovanje ali preoblikovanje prostora, ki ga je definiral že Plečnik s svojo ureditvijo, in to so bile tudi smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kar smo takrat zasnovali, a se ni izrazilo v izvedbi, je bila še ideja, da bi prostor nadgradili s kulturno etažo pod trgom, kjer bi predstavili arheološko dediščino. To se je sicer uresničilo v majhni meri v navezavi na atrij emonskih vrat."

Parkirani diplomatski avtomobili na Kongresnem trgu med letoma 1955 in 1965. Parkirani diplomatski avtomobili na Kongresnem trgu med letoma 1955 in 1965. Foto: www.kamra.si

Od parkirišča do odra

Kot poudarja Gašparič, so s sodelavci prenove Andrejem Prelovškom in Majem Juvanecem, ob prenovi trg tudi zaprli za promet in ga s tem osvobodili parkiranih avtomobilov, s tem pa prostor odprli za pešce, kolesarje in prireditve. Na ta način so ga razprli "za javnost, različne družbene in interesne skupine ter dogodke."

Nov scenarij osvetlitve in ponovni razvoj trga v območje za pešce je tako nadgradil izvorno Plečnikovo oblikovanje s sodobnimi ambicijami in programskimi artikulacijami izvorne arhitekturne ideje: monumentalni osrednji mestni park naj bo namenjen vsem javnim dogodkom, klasicistični park, izpraznjen vseh nepotrebnih dodatkov in s svojimi spomeniki, pa je tako postal kraj srečališča in kontemplacije sredi mesta, je še mogoče povzeti Gašparičevo razumevanje tega dela mesta.

Kongresni trg Foto: Bojan Puhek

Del projekta prenove je bila tudi prestavitev glasbenega paviljona v spodnji del parka, v bližino Filharmonije, ki je ravno zato v toplejših delih leta dobil živo vlogo. Od tam je namreč poleti mogoče občasno slišati glasbo, pa tudi plesalo se je že, svojo družabno vlogo park izkazuje tudi skozi ta njegov spodnji krak.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin