Ko mama pozabi, kdo je njen sin, to boli

V začetni fazi Alzheimerjeve bolezni je najtežje za bolnika, v napredovanju bolezni pa postaja vse bolj travmatično za svojce, ko jih njihov najbližji na primer ne prepoznava več. Ne spomni se imena žene ali otroka, pozabi, kaj je jedel za kosilo, je prostorsko in časovno dezorientiran, nekaj okoliščin srečevanja s to boleznijo povzema režiserka Nine Šorak, ki se je z dramaturginjo Uršo Adamič na podlagi njunih osebnih izkušenj lotila gledališkega projekta o demenci.

Soustvarjajo ga še scenograf Aleksander Vujović, videoumetnica Pila Rusjan in oblikovalec luči Janko Oven.

Občutki krivde in sramu pri Alzheimerjevi bolezni "Svojci obolelega z Alzheimerjevo boleznijo se velikokrat soočajo z občutki krivde in sramu, ko se ob dementni osebi znajdejo v nenavadnih situacijah, onkraj družbenih konvencij. A tu ni mesta za to, saj gre za bolezen," poudarja Nina Šorak, ki želi z nastajajočo gledališko prestavo z naslovom Kje sem ostala prispevati k njeni destigmatizaciji.

Na podlagi osebnih izkušenj je nastalo odrsko delo

Nina Šorak in Urša Adamič gledališki material o Alzheimerjevi bolezni raziskujeta in oblikujeta na podlagi lastnih izkušenj s svojima babicama, ki ju je prizadela ta vedno bolj pogosta bolezen. S staranjem populacije se namreč vedno večkrat srečujemo tudi s pojavov demence. Na svetu je vsako leto 9, 9 milijonov novih oseb z demenco.

Gledališki ustvarjalki, ki želita problematiko te bolezni odpreti pred širšim občinstvom, sta na podlagi lastnih doživetij in zgodb svojih mam zasnovali odrsko zgodbo, ki v ospredje postavlja odnos med dementno mamo Julo in sinom Petrom, ki vse bolj postaja njen skrbnik.

Pri vsakem ima demenca svoje zakonitosti

Mamo in sina igrata Marinka Štern in Iztok Jug Drabnik, pri čemer Jula, Petrova mama, pooseblja številne posameznike, ki se soočajo s to boleznijo, ki pa ima pri vsakem svoje zakonitosti, kot pravi režiserka. Te so namreč vezana na posameznikovo osebnost in na njegovo življenje pred boleznijo, kar pa vpliva tudi na napredovanje in sprejemanje bolezni.

Predstava o demenci naj sproži širše ukvarjanje s to problematiko Pri nastajanju predstave sta se avtorici povezali tudi s psihiatrom Vidom Voduškom in društvom Spominčiča in Trepetlika, ki nudita pomoč bolnikom z demenco in Parkinsonovo boleznijo.

Sodelovanje so strokovnjak in društvi, po besedah režiserke, sprejeli pozitivno. Za ustvarjalki je bistveno, da bo predstava nagovorila širše občinstvo, ne le gledaliških navdušencev. "Pomembno je, da o bolezni poleg strokovnih srečanj, kot so na primer kongresi in predavanja, spregovorimo tudi v drugih kontekstih. V tem primeru v umetniškem, ki daje možnosti poistovetenja in občutenja. Pomembno je, da svojci dementnih v tem ne počutijo sami. Da o tem govorijo, se izrazijo, saj je za njih soočanje s to boleznijo najbližjih težko tako fizično kot psihično," poudarja režiserka.

Sredstva za predstavo so zbrali na Kickstarterju

Del sredstev za predstavo so se ustvarjalci odločili zbrati na spletni platformi za množično financiranje Kickstarter, kar se je izkazalo za pravilno potezo. Čeprav je do konca še 23 dni, so želeno vsoto 2.700 evrov že presegli. Na današnji dan so namreč zbrali že 3.738 evrov.

Podporniki, do zdaj jih je 45, pa ob svojem nakazilu omogočijo ne le uresničitev projekta, temveč tudi ogled predstave. 3. decembra si bo predstavo tako lahko v sodelovanju z društvom Spominčica ogledalo občinstvo z vstopnicami, ki jim jih bodo podarili darovalci sredstev s spletne platforme.

Po Ljubljani tudi v Maribor

Producent predstave je KUD Transformator, v koprodukciji pa sodelujejo Zavod BOB, Plesni teater Ljubljana, Narodni dom Maribor, SNG Nova Gorica, Kazalište KNAP in Kulturno društvo Galerija GP. Predstavo sta podprla tudi ministrstvo za kulturo in Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica.

Predstava bo premiero doživela 4. decembra v Plesnem teatru Ljubljana, gostovala bo v SNG Nova Gorica, Narodnem domu Maribor in zagrebškem Kazalištu KNAP.