Kakšna je ekonomska vrednost dela iz ljubezni

Lahko rečeš, da si izgubila ljubljenega človeka? Je človek lahko tvoja last? Si ti last svoje mamice? Skrbi zate? Je to delo iz ljubezni delo? Je pospravljanje delo? Je delo plačano ali neplačano? To so nekatera izmed vprašanj, ki si jih avtorica in performerka Teja Reba zastavlja v predstavi Made With Love (Delo iz ljubezni).

Umetničina osebna izkušnja skorajšnje smrti pri porodu, poroda kot ekstremnega psihofizičnega stanja in nenadna smrt mame so bila izhodišča za njeno novo delo, v katerem se je skozi intimne teme in razmerja lotila širših družbenih vprašanj, povezanih s starševstvom, materinstvom, razmerji med spoloma in delitvijo dela ter neplačanim skrbstvenim delom in novimi oblikami družine.

Ženska se širi v svet Ženska se z rojevanjem, dajanjem življenja širi v svet, lahko povzamemo besede raziskovalke na področju sociologije, kulturne in socialne antropologije Renate Šribar, ki je skupaj z raziskovalko Majdo Hrženjak o predstavi v Stari mestni elektrarni spregovorila z dramaturginjo Suzano Koncut.

"Rojevanje je kozmična izkušnja, ki je hkrati tudi zelo individualna," je še skozi žensko telo in njegovo sposobnost dajanja življenja razmišljala Renata Šribar. Ženska, kot pravi raziskovalka, daje prostor, streže s čustvi in stvarmi. In prav to so nekatere izmed tem, ki jih v svoji predstavi naslavlja umetnica.

Osebno na okopih družbenega V močnem prepletu odrske in vizualne govorice, ki je nastala v sodelovanju z vizualnima umetnikoma Meto Grgurevič in Jašo, ter glasbenega izraza, ki je delo Eduarda Raona, se je Teja Reba podala na premislek o dajanju življenja, o ljubezni in delu, tako vidnem kot nevidnem. Torej o tem, kar je jedro prokreativnih in kreativnih procesov.

Na okopih intimnega se je umetnica lotila osebnega, ki ga preči družbeno in obratno, v tem pa razprla tako razmerja med spoloma, udejanjanja skozi skrb in vzgojo otrok, delitev vlog med spoloma ter delo kot ustvarjanje in razsežnost družbenih in ekonomskih vrednotenj.

Ženska daje življenje, moški predstavlja zakon Ženska daje življenje, moški predstavlja zakon, bi lahko razumeli pomenljiv nagovor patriarhalnih razmerij na začetku odrske naracije, ki se v nadaljevanju rahlja in prehaja med spoloma. V nadaljevanju se v (raz)napetosti normativnih odnosov zajeda v razmerja med moškim in žensko, partnerjem in partnerico, materjo in očetom, hčerko in materjo, očetom in hčerko, razumevanjem skrbi, dela iz ljubezni, dela v kreativnih procesih, kreacije življenja in kreacije umetniškega dela. V vzpostavljanje družine, dela v njej in dela zunaj nje.

Predstava, zasnovana skozi intenzivno emocionalno in konceptualno napetost, v kateri poleg avtorice nastopajo še njen partner Loup Abramovici ter njuni hčerki Ava in Bela, tako ponuja več tem za razpravo. Nekatere izmed teh sta v že omenjenem pogovoru naslavljali tudi Majda Hrženjak in Renata Šribar.

Skrbstveno delo je po "naravi" žensko Majda Hrženjak, ki se raziskovalno ukvarja tudi s skrbstvenim delom, je poudarila, da predstava Teje Reba odpira prostor za številne razprave, ki segajo na področje zasebnega in javnega ter medosebnih notranjih konfliktov, prepredenih s strukturo širših družbenih razmerij.

Pri vprašanju skrbstvenega dela, za katerega je prisoten tudi termin delo iz ljubezni, od koder izvira tudi naslov odrskega dela, raziskovalka opozarja na težavo biologizma, ki je pri tem na delu. V normativnih razmerjih velja, da so ženske po naravi usposobljene za skrbstveno delo, zato je z žensko, ki se temu upira, nekaj narobe, prevladujoča družbena dojemanja povzema Majda Hrženjak. Najmanj, kar skozi takšen pogled velja za žensko, je, da ni prava ženska. In zato se mora moški, da se ne odreče svoji moškosti, od skrbstvenega dela v veliki meri tudi distancirati, še problematizira teoretičarka.

Skrbstveno delo ima v kapitalistični tradiciji svojo zgodovino. Delo se v tem kontekstu veže na javno sfero, ki je polje produkcije, ustvarjanje prestiža, javne in ekonomske vrednosti. Drugo je zasebna sfera, področje družine, kjer gre za delo, ki se ga potiska v okvire prostega časa, predvsem pa za delo iz ljubezni, ki se ga ne doživlja kot delo, še manj pa se ga ekonomsko vrednoti. Obstajajo ekonomske študije, po katerih bi tržna vrednost domačega dela, če bi bilo plačano, v razvitih industrijskih družbah znašala približno 20 odstotkov bruto domačega proizvoda, v vzhodnih pa 80 odstotkov.

Pri tem sta strokovnjakinji izpostavili težavo vrednotenja skrbstvenega dela in vprašanje, zakaj bi morala biti skrb za drugega definirana znotraj javne, ne zasebne sfere dela.

Tudi umetniško delo je delo iz ljubezni Ob spraševanju o dojemanju skrbstvenega dela je mogoče postaviti vzporednice z umetniškim delom, ki se ga na splošno prav tako doživlja kot posledico notranjih vzgibov posameznika, njegovih želja in potreb, kot nekaj, kar mu prinaša zadovoljstvo in lahko predstavlja igro. Prav v tem kontekstu se njegovo delo ne vrednoti kot pravo delo, kot plačano delo. Ker delo iz ljubezni pač ni delo?

Sprememb ni, ker ima nekdo korist od tega Kot poudarja Renata Šribar, za družbena razmerja med spoloma, tudi na ravni vprašanja dela, plačanega in neplačanega, večjih sprememb ni, ker ima nekdo korist od tega. Prav tako so pri dojemanju teh razmerij na delu subtilni psihični mehanizmi in ravno zaradi tega je težko preseči zakoreninjenost spolnih vlog znotraj različnih družbenih kontekstov, dodaja raziskovalka.

In kot je poudarila Majda Hrženjak, v poklicnih poljih zaradi družbenih konstrukcij spolov, ki jim dajejo posamezne naloge in vloge, s tem pa tudi pomene in vrednosti, področja, kjer se zgoščajo ženske, izgubljajo svojo vrednost. "Pravzaprav dobijo vlogo gospodinjstva. To lahko nazorno vidimo na primeru novinarstva. Poklic, ki je nekoč veljal za spoštovanja vreden moški poklic, je zdaj pretežno prekerno žensko delo."

Še več razprav Predstava bo imela ponovitve še aprila in glede na to, koliko družbenih tem odpira, bodo tudi ob njenih nadaljnjih ponovitvah potekali javni pogovori z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki.