Nedelja, 8. 12. 2019, 13.29
4 leta, 11 mesecev
Kako se je 2.000 let star afriški kipec znašel na Koroškem #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Predvidoma leto dni bo v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu na ogled okoli 2.000 let star bronasti kipec boga Ozirisa, ki je v lasti družine Fras iz Slovenj Gradca. V muzeju so pred kratkim razkrili, kako je dragoceni egipčanski kipec prišel v družinsko last ter kako so potekali konservatorski postopki in raziskave.
V Koroškem pokrajinskem muzeju so leta 2013 na ogled postavili štiri egipčanske predmete iz Sokličeve zbirke. S tem so, kot kaže, tudi dvignili zavest o tem, saj je pred letom in pol v sklopu aktivnosti univerze za tretje življenjsko obdobje Jožica Fras predstavila bronasti kipec boga Ozirisa.
"Zgodba se je hitro odvrtela, povezali smo se z dr. Markom Frelihom iz Slovenskega etnografskega muzeja. Kipec so restavrirali restavratorji v Narodnem muzeju Slovenije in Slovenskem etnografskem muzeju ter naredili dodatne raziskave na inštitutu za raziskave metalnih konstrukcij," je dogajanje okoli kipca za STA pojasnila muzejska svetovalka v Koroškem pokrajinskem muzeju Brigita Rajšter.
Kipec je na Koroško prišel iz Lendave
Kipec boga Ozirisa je Jožičin mož Jože Fras prejel leta 1972 kot poročno darilo od babice Adele-Etelke Varga iz Lendave. Pisne sledi o tem, kako je kipec postal last družine Varga, ni, je pa znano, da je v Lendavi konec 18. stoletja in vse do mobilizacij v Auschwitz obstajala močna in vplivna judovska skupnost.
Kot v zloženki, ki spremlja kipec, opisujejo v Koroškem pokrajinskem muzeju, v družinskih krogih domnevajo, da je bil kipec Ozirisa last Juda iz Lendave. Po pripovedovanjih je bil gost vinotoča, ki ga je v Lendavskih goricah imela Jožetova prababica Tavaš Sovija Varga. Tako je mogoče, da je judovski gost Tavaš Soviji Varga kipec poklonil ali pa z njim odplačal svoj dolg.
"To je zelo lepo ohranjen primer v kalupu ulitega kipca iz bakrove zlitine, ki vsebuje veliko svinca in nekaj kositra. Ko so egipčanski mojstri kipec vzeli iz kalupa, so s finim orodjem obdelali vse detajle, predvsem obraz z umetno podolgovato brado in razkošno naglavno okrasje - božansko krono, imenovano atef. Rentgenski posnetek je pokazal, da je kipec ulit iz homogene zlitine in zelo kompakten, na slikah tudi ni videti anomalij," je v zloženki zapisal Frelih.
Oziris, bog zmagoslavja nad smrtjo
Kipec predstavlja boga Ozirisa v suvereni drži vladarja skrivnostnega kraljestva večnega življenja. Oziris je bil bog zmagoslavja nad smrtjo, za verno ljudstvo pa je pomenil veliko upanje v posmrtno vstajenje. Njegova prisotnost je starim Egipčanom pomenila tudi stabilnost v naravnem ciklu poplavljanja reke Nil, ki je z Etiopskega višavja naplavila rodovitno prst ter deželi omogočila kmetovanje z bogato letino poljskih pridelkov in ustrezno oskrbo s prehrano.
Bronasti kipec boga Ozirisa bo nekaj časa delal družbo še preostalim štirim egipčanskim predmetom iz Sokličeve zbirke.
Oziris je skozi tisočletno zgodovino Egipta ostal stalnica v božanskem panteonu, njegova vloga v posmrtnem kultu pa je pustila sledi tudi v drugih religijah po svetu, je v zloženki še zapisal Frelih.
"Gre za zelo redko dejanje, da se praktično neznan egipčanski predmet predstavlja tako strokovni kot splošni javnosti," je še pojasnila Brigita Rajšter. Po dozdajšnjih dogovorih bo kipec v muzeju na ogled leto dni.
Oglejte si še:
