Četrtek, 7. 4. 2022, 22.27
2 leti
Kako prostovoljci v Ukrajini rešujejo kulturno dediščino pred ruskim uničenjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
1
Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja je bilo v tej državi poškodovanih ali delno uničenih najmanj 53 kulturnih znamenitosti. Da bi to število bilo čim manjše, muzejski kustosi in prostovoljci poskušajo preseliti ali zaščititi umetnine in javne spomenike.
Čeprav je bila mednarodna javnost presenečena nad rusko invazijo, so bili ukrajinski kuratorji pripravljeni.
"Vsak ukrajinski muzej ima tako imenovani rdeči seznam svojih zbirk," je za Bloomberg.com povedal Kirilo Lipatov, namestnik direktorja za raziskave in razstave v Narodnem muzeju umetnosti v Odesi. Na rdečem seznamu so dela, ki jih je treba evakuirati v primeru invazije.
S seznamom, posodobljenim spomladi 2021, so se trije muzeji v Odesi začeli pripravljati na premestitev svojih del v zahodno Ukrajino že januarja 2022, več kot mesec dni pred rusko invazijo.
Ministrstvo za kulturo seveda ne želi razkriti preveč podrobnosti, vendar je ta misija reševanja umetnosti del izjemne nacionalne mobilizacije za ohranitev ukrajinskega kulturnega bogastva.
A ukrajinskega kulturnega bogastva ne rešujejo samo ljudje, ki so zaposleni v kulturnih ustanovah, za kulturno bogastvo skrbijo tudi številni prostovoljci.
V drugem največjem mestu Harkovu je bilo uničenih že več kot tisoč zgradb, zato so se prostovoljci združili in zaščitili spomenike posebnega pomena. Eden od najbolj simboličnih stoji v središču mestnega jedra v velikem parku, polnem stoletnih dreves, to je kip Tarasa Ševčenka, ki velja za največjega ukrajinskega pesnika in borca za ukrajinsko neodvisnost.
Spomenik Tarasu Ševčenku
Od osamosvojitve države leta 1991 ni niti eno ukrajinsko mesto ostalo brez Ševčenkove avenije ali trga. Po njem je poimenovana največja univerza v državi v Kijevu.
V Harkovu so delavci z dvižno opremo nanesli vreče peska okoli impozantne črne litine železa, ki je visoka 16 metrov. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo uničenih ali poškodovanih več kot tisoč zgradb v mestu, v katerem je približno tretjina od 1,5-milijonskega mesta izpraznjenih. Mesto kulture in zgodovine ima okoli 50 pomembnih spomenikov, ki bodo po navedbah mestne hiše zaščiteni z vrečami peska.
"Mesto moramo zaščititi, da ga bodo prihodnje generacije poznale takšnega, kot smo ga poznali mi," je za France24 povedal eden od prostovoljcev, ki je sodeloval v akciji. Kip Ševčenka, ki je bil postavljen leta 1935, je mešanica socialističnega realizma in baročnega stalinizma, pri čemer je osrednji lik ob njegovih nogah obkrožen z revolucionarnimi vojaki. To je primer ukrajinskega domoljubja, ki ga je v času Sovjetske zveze dolgo zatirala "bratska" Rusija.
Harkov eno od najbolj prizadetih območij
Pomočnik generalne direktorice Unesca za kulturo Ernesto Ottone Ramirez je na novinarski konferenci v Parizu povedal, je v Ukrajini zaradi vojne poškodovanih ali uničenih več kot 50 kulturnih znamenitosti ter da je eno od najbolj prizadetih območij Ukrajine v tem pogledu prav Harkov na severovzhodu države.
V Harkovu so zaradi ruskega bombardiranja med drugim prizadeti spomenik holokavstu, tamkajšnje narodno gledališče ter muzej umetnosti.
Posebej ogrožena je tudi ukrajinska prestolnica Kijev, od koder še vedno ni podatkov o škodi na sedmih objektih, ki so vpisani na seznam svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Na tem seznamu je med drugim kijevska katedrala Svete Sofije in pripadajoči samostanski kompleks.
Zapletene so razmere tudi v mestu Černigiv na severu Ukrajine, ki so ga ruske čete odrezale od preostalega sveta. Černigiv je eno od najstarejših mest v Ukrajini s številnimi cerkvami in samostani iz obdobja od 10. do 19. stoletja. Med njimi je tudi Katerinska cerkev, ki je uvrščena na Unescov seznam.
Kot je za Bloomberg.com še povedala Olha Honchar, vodja muzeja terorizma, to je zapor v nekdanjem judovskem getu v Lvivu, ki je bil preoblikovan v spomenik žrtvam totalitarnih režimov, želijo Rusi uničiti ukrajinsko kulturo. "Zdaj je postalo povsem jasno, da Rusija ne po naključju bombardira muzeje, arhive in gledališča. Rusi imajo natančen cilj uničiti našo kulturo kot del naše identitete kot nekaj, kar loči Ukrajino od Rusije."
1