Sreda, 8. 2. 2017, 11.25
7 let, 1 mesec
Kaj o prvem kulturnem prazniku v letu menijo znani Slovenci
Kaj Prešernov dan pomeni znanim Slovencem z različnih področij, kulture, gospodarstva, glasbe in družabne scene? Čeprav so si različni, do našega osrednjega kulturnega praznika čutijo enako.
Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni in državni praznik, naši sogovorniki preživljajo vsak drugače, prav vsem pa pomeni veliko – dediščino, ki jo je treba ceniti.
Pavle Ravnohrib, filmski in gledališki igralec
Prešernov dan je za Ravnohriba zelo čustven in eden najlepših praznikov, a je hkrati vsako leto tudi precej deloven. Pretekli teden je gostoval na dveh prireditvah dnevno, sinoči pa je odšel v Kanado k slovenskim izseljencem. Tam bo ostal nekaj dni, ki bodo prav tako službeno obarvani – čakajo ga namreč še tri prireditve.
Kulturni praznik se mu zdi še posebej pomemben v zadnjih nekaj letih, ko je politično dogajanje v svetu precej razburkano. Praznik v krizi brisanja identitete evropskih narodov vidi kot rešilni izhod iz tega položaja.
"Kulturo razumemo kot najpomembnejši gradnik svoje istovetnosti in državnosti.”
Borut Pahor, predsednik države
"Slovenci smo eden od redkih narodov, morda edini na svetu, ki slavi kulturni praznik z državnim praznikom. Zato imamo več razlogov, saj kulturo razumemo kot najpomembnejši gradnik svoje istovetnosti in državnosti."
Dejal je, da smo Slovenci tudi vojaški, politični in diplomatski narod, športna nacija, ponosna tudi na uspehe znanstvenega in raziskovalnega področja. V sto letih smo izkusili tri vojne, živeli v sedmih političnih tvorbah, zamenjali dva družbena sistema in 13 vrst denarja, pravi. "Ob vseh teh spremembah smo obstali, ker sta nas povezovala kultura in jezik." Spomnil je tudi, da letos praznujemo 500. obletnico reformacije, Primož Trubar pa nas je prvič naslovil s "Slovenci" v slovenskem jeziku. "Zato se moramo tudi danes truditi za ohranitev naše kulture in svojega jezika. Z ustanovitvijo države smo iz naroda postali nacija, se vključili v Evropsko unijo in Zvezo NATO in bili vse do danes prepričani, da bo tako tudi ostalo. O našem nacionalnem in državnem preživetju, glede na slabšanje razmer v Evropi in svetu, imam skrbi, nimam pa strahov. Če bomo skupaj, bomo zmogli vse," je še dodal.
Špela pravi, da bi morali biti ponosnejši na svoj narod in deželo.
Špela Grošelj, pevka in voditeljica
Špela ima skoraj vsako leto na kulturni praznik delovne obveznosti in tudi danes je tako. "A to me veseli, ker uživam v svojem delu," pravi.
Kulturni praznik jo spomni na bogato kulturno dediščino, na zgodovino ter na to, da bi morali biti bolj ponosni na svoj narod in deželo. "Je pa to kljub vsemu preteklost, ki ji ne posvečam ogromno pozornosti," dodaja.
"Slovenci imamo kulturni praznik, torej smo kulturni, preostale dni v letu pa večina ljudi lahko preživi brez 'kulturnih motenj'," pravi Hladnik.
Miran Hladnik, literarni zgodovinar
Hladnik kulturni praznik preživlja tako kot vse druge dela proste dneve. Ob lepem vremenu gre v naravo, ob slabšem pa se posveča delu.
Prešernov dan mu ponuja priložnost za razmislek o alibičnem značaju slovenske kulture – Slovenci imamo kulturni praznik, torej smo kulturni, preostale dni v letu pa večina ljudi lahko preživi brez "kulturnih motenj".
Manca pravi, da moramo biti ponosni na skrb za slovenski jezik.
Manca Špik, pevka
Manca dan slovenske kulture preživlja tako kot vsak drug dan, a se čez dan večkrat spomni na njegov pomen: "Prav vsi, ki smo ponosni na slovenski jezik, smo zaslužni za to, da slovenski jezik živi. Spoštujmo slovensko besedo, vrednote, našo kri, ustvarjajmo še naprej slovensko kulturo skupaj!"
"Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda, zato bodimo ponosni nase!" dodaja.
Gospod Batagelj se na ta dan spomni na to, kdo je napisal našo himno.
Marjan Batagelj, direktor podjetja Batagel & Co.
Znani slovenski podjetnik današnji dan preživlja delovno, tako kot vse praznike in nedelje, saj je njegovo delo povezano z gosti in njihovim prostim časom.
Na vprašanje, kaj mu pomeni današnji kulturni praznik, odgovarja: "Kultura ni le praznik, ko se jo slavi, je trajen način obnašanja. Tako malo je je zato, ker mislimo, da je v središču pozornosti le 8. februarja. Na ta dan se le spomnim na to, kdo je napisal našo himno."
Kultura ima svoje mesto in se lahko nadeja boljše prihodnosti, pravi minister za kulturo.
Anton Peršak, minister za kulturo
Minister pravi, da je današnji praznik eden od najpomembnejših, saj je posvečen kulturi in njeni vlogi v zdajšnjem času, v preteklosti in v prihodnosti. "Domnevam, da to pomeni večini kulturnikov in večjemu delu politike. Če je res tako, to potrjuje, da kultura ima svoje mesto in se lahko nadeja boljše prihodnosti."
1