Iliada: Ko napuh enega zaneti spor med tisoči

Gallusova dvorana je s svojim velikim odrom navdih za sanjanje številnih gledališčnikov in gledališčnic, tudi ravnatelja Igorja Samoborja, ki je na novinarski konferenci povedal, da se je ideja, da bi na največjem odru stali najboljši, rojevala morda 10, 15 let. Ko je igralec SNG Drama Ljubljana prevzel ravnateljevanje, so se "sanjarije" v navezi s takratnim generalnim direktorjem Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom začele tudi uresničevati.

"Čas je, da si zastavljamo resna vprašanja, saj kriza časa za seboj potegne tudi krizo identitete in kje drugje začeti razmišljati kot pri temeljni vojni, Iliadi," ki po Samoborjevih besedah nekako napove začetek naše zgodovine, ki jo opiše kot katalog vojn. Izbira besedila je delo Jerneja Lorencija, ki je v zadnjih treh sezonah na odru Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) nanizal kopico nagrajenih predstav, tokrat pa je združil igralska ansambla obeh gledališč in jim v usta položil prevod Antona Sovreta, ki je bil leta 1950 nagrajen s Prešernovo nagrado.

S poezijo in glasbo do nadjezičnosti in iskrene globalnosti Po besedah direktorice MGL Barbare Hieng Samobor je Lorencijevo Iliado težko opisati, treba jo je predvsem doživeti, saj uprizoritev izkorišča moč poezije in glasbe, s katerima doseže "nadčasnost, nadjezičnost in iskreno globalnost", prav za ta izraz pa Barbara Hieng Samobor meni, da ga bo občinstvo ugledalo v novi, pozitivni obliki. "Lorenci se vedno znova vrne k posamezniku, zato je zasedba za delo, ki govori o množicah, dokaj majhna … Lorenci veliko povzroči na odru, najbolj pa stavi na dogajanje v naših glavah," je dodala direktorica MGL.

Predstava, ki je dober teden pred premiero zaradi zloma noge Sebastiana Cavazze doživela kar nekaj sprememb, po Lorencijevih besedah še nastaja; ne zaradi na novo dodeljenih vlog, temveč zato, ker po njegovih besedah "leze drugam, v srce, v telo, v meso". "Pomembno je, da v času radikalnega individualizma delamo skupaj, pravimo si 'Iliada tribe' in smo super ekipa. In prav to razmerje med kolektivnim in posameznikom je povezano s Homerjem: za prevelike osebe je pomembno, da smo mi skupaj. Čeprav sem kot Jernej vedno sam, me brez drugih ni."

Tudi sama velikost odra v Cankarjevem domu je pri ustvarjalcih sprožila nov tok zamisli. "Ko sem stopil v dvorano, sem se počutil zelo majhnega; hoteli smo upoštevati zgodovino te dvorane, a smo morali hkrati prevetriti glave, poiskati gledališko doživetje, saj se ne moremo ustaviti zgolj pri veličini Homerja in dejstvu, da sodelujeta pri predstavi dve gledališči," je povedal Lorenci, ki je sodeloval tudi pri priredbi besedila.

Desetletja vojn v 43 dneh Dramaturg Matic Starina pove, da so pri besedilu naredili ogromno bolečih rezov: "Pripravili smo igrišče, saj smo vedeli, kdo so igralci in igralke ter kaj lahko ponudijo. Besedilo je ob tem nastajalo organsko, še vedno je to Homerjeva Iliada, a predvsem je naša." Pri Iliadi je po besedah dramaturginje Eve Mahkovic fascinantna predvsem uporaba časovnega okvirja. "Čeprav gre za ep, je sama neto zgodba samo drobec v trojanski sagi. Vseh najbolj znanih prizorov, kot sta trojanski konj in ugrabitev Helene, v Iliadi namreč ni, samo dogajanje je zgoščeno na 43 oziroma 20 dni. Kako to 'ciklanje' v bitkah, situacijah, ki so enkrat v prid enim, drugič drugim, urediti in pri tem ne izgubiti epske lirike, je bil največji izziv."

Besedilo Iliade je napisano v heksametru, ki ga je bilo po besedah lektorice Tatjane Stanič treba ozavestiti, analizirati jezik in ga pretopiti v gledališko formo. Koreograf Gregor Luštek, ki bo tokrat na odru tudi nastopil v vlogi Hefajsta, je ritem heksametra poskušal dobiti v telo, medtem ko je heksameter nekoliko več preglavic povzročal Juretu Henigmanu, ki je v vlogo Ahila skočil šele prejšnji teden po poškodbi Sebastiana Cavazze. "Po prvotnem šoku, ko je prišlo do menjave, me je ob pogledu na vso to besedilo najprej zajela panika. Heksametra se ne moreš naučiti na hitro in prve dni sem besede iskal povsod, saj so mi uhajale iz glave. A skozi Ahila diham lažje, kot sem skozi Petroklesa," je bil odkrit Henigman, ki je povedal, da je, odkar igra Ahila, precej bolj samozavesten in suveren.

Klavnica je Evropi položena v zibelko Lorenci, ki se v svojih predstavah precej zanaša na delo s čustvi, se je tokrat lotil besedila, ki ga je, po njegovih besedah morda nekoliko preveč radikalno, poimenoval kot klavnica: "Evropi kot civilizaciji je klavnica Iliade položena v zibko, tudi na individualni ravni, jaz sem potencialni klavec, vsi smo bratje in sestre po potencialih. Sam sem obseden s tem, da komponiran ali povzročam intenzivna čustvena stanja, takšna in drugačna, lahko so razne vrste blaznosti, prizadetosti, ponižanj, maščevalnosti, kar pač potrebujemo v predstavi. Gledališče je krasen prostor za oblikovanje tega, da damo to iz sebe ven, saj ne potrebujemo toliko zadržkov."

Vse nasilje Iliade so skanalizirali s pomočjo glasbe, tudi tokrat v sodelovanju s skladateljem Brankom Rožmanom. "Glasba je način, kako skanalizirati nasilje. Nasilje je hrup in glasba je eden od največjih civilizacijskih izumov in dosežkov, ker ji uspe relativno dobro skanalizirati potenciale, ki so v nas, tudi potenciale klavcev in borcev za samopodobo, položaj, moč."

Ena smrt lahko obrne situacijo, ki je prej tisoče smrti ni moglo Nina Ivanišin, ki v predstavi igra boginjo Tetido, Ahilovo mater, v bogastvu celotnega besedila Iliade najde marsikaj zanimivega: "Meni se je zdelo zanimivo predvsem to, da se v enem samem posamezniku nahaja toliko različnih vsebin, vzgibov in nagibov in da napuh v enem človeku lahko z združitvijo z drugim zaneti spor, ki se lahko razširi na tisoče in tisoče. Znotraj teh tisočih pa lahko ena smrt odtehta oziroma preobrne situacijo, ki jo tisoče in tisoče smrti pred tem niso mogle."