Četrtek, 22. 1. 2015, 9.51
3 leta, 7 mesecev
Iliada: Ko napuh enega zaneti spor med tisoči
Gallusova dvorana je s svojim velikim odrom navdih za sanjanje številnih gledališčnikov in gledališčnic, tudi ravnatelja Igorja Samoborja, ki je na novinarski konferenci povedal, da se je ideja, da bi na največjem odru stali najboljši, rojevala morda 10, 15 let. Ko je igralec SNG Drama Ljubljana prevzel ravnateljevanje, so se "sanjarije" v navezi s takratnim generalnim direktorjem Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom začele tudi uresničevati.
"Čas je, da si zastavljamo resna vprašanja, saj kriza časa za seboj potegne tudi krizo identitete in kje drugje začeti razmišljati kot pri temeljni vojni, Iliadi," ki po Samoborjevih besedah nekako napove začetek naše zgodovine, ki jo opiše kot katalog vojn. Izbira besedila je delo Jerneja Lorencija, ki je v zadnjih treh sezonah na odru Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) nanizal kopico nagrajenih predstav, tokrat pa je združil igralska ansambla obeh gledališč in jim v usta položil prevod Antona Sovreta, ki je bil leta 1950 nagrajen s Prešernovo nagrado.
Predstava, ki je dober teden pred premiero zaradi zloma noge Sebastiana Cavazze doživela kar nekaj sprememb, po Lorencijevih besedah še nastaja; ne zaradi na novo dodeljenih vlog, temveč zato, ker po njegovih besedah "leze drugam, v srce, v telo, v meso". "Pomembno je, da v času radikalnega individualizma delamo skupaj, pravimo si 'Iliada tribe' in smo super ekipa. In prav to razmerje med kolektivnim in posameznikom je povezano s Homerjem: za prevelike osebe je pomembno, da smo mi skupaj. Čeprav sem kot Jernej vedno sam, me brez drugih ni."
Tudi sama velikost odra v Cankarjevem domu je pri ustvarjalcih sprožila nov tok zamisli. "Ko sem stopil v dvorano, sem se počutil zelo majhnega; hoteli smo upoštevati zgodovino te dvorane, a smo morali hkrati prevetriti glave, poiskati gledališko doživetje, saj se ne moremo ustaviti zgolj pri veličini Homerja in dejstvu, da sodelujeta pri predstavi dve gledališči," je povedal Lorenci, ki je sodeloval tudi pri priredbi besedila.
Besedilo Iliade je napisano v heksametru, ki ga je bilo po besedah lektorice Tatjane Stanič treba ozavestiti, analizirati jezik in ga pretopiti v gledališko formo. Koreograf Gregor Luštek, ki bo tokrat na odru tudi nastopil v vlogi Hefajsta, je ritem heksametra poskušal dobiti v telo, medtem ko je heksameter nekoliko več preglavic povzročal Juretu Henigmanu, ki je v vlogo Ahila skočil šele prejšnji teden po poškodbi Sebastiana Cavazze. "Po prvotnem šoku, ko je prišlo do menjave, me je ob pogledu na vso to besedilo najprej zajela panika. Heksametra se ne moreš naučiti na hitro in prve dni sem besede iskal povsod, saj so mi uhajale iz glave. A skozi Ahila diham lažje, kot sem skozi Petroklesa," je bil odkrit Henigman, ki je povedal, da je, odkar igra Ahila, precej bolj samozavesten in suveren.
Vse nasilje Iliade so skanalizirali s pomočjo glasbe, tudi tokrat v sodelovanju s skladateljem Brankom Rožmanom. "Glasba je način, kako skanalizirati nasilje. Nasilje je hrup in glasba je eden od največjih civilizacijskih izumov in dosežkov, ker ji uspe relativno dobro skanalizirati potenciale, ki so v nas, tudi potenciale klavcev in borcev za samopodobo, položaj, moč."